Področje preiskovanja bodo sicer domnevne kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava s področja človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih, poudarek pa bo na Gazi, proti kateri je Izrael pred dobrim mesecem začel izvajati obsežno vojaško operacijo, v kateri je umrlo skoraj 2.000 ljudi.

Kot je sporočil predsednik Sveta za človekove pravice Baudelaire Ndong Ella iz Gabona, naj bi bili v komisiji Britanka Amal Alamuddin, Senegalec Doudou Diene in Kanadčan William Schabas, ki bo komisiji predsedoval. Komisija bo zbirala dejstva o tem, kdo je izvedel kakšne zločine in okoliščine dejanj, nato pa bo priporočila morebitne sankcije.

Alamuddin sodelovanje zavrnila zaradi obveznosti
Alamuddin je sodelovanje v komisiji že zavrnila. Kot je sporočila, zaradi številnih drugih obveznosti ne more sprejeti te naloge. Dodala je sicer, da je zgrožena nad razmerami v Gazi. "Verjamem, da sta potrebna neodvisna preiskava in prevzem odgovornosti za zločine, ki so bili storjeni."

Med omenjenimi člani komisije je najbolj znana. Bila je pravna svetovalka tožilca posebnega sodišča za Libanon v času preiskave atentata na nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja. Pomagala je tudi nekdanjemu generalnemu sekretarju ZN-a Kofiju Annanu, ki je bil prvi posebni odposlanec ZN-a in Arabske lige za Sirijo.

Diene je bil od leta 2002 do leta 2008 posebni poročevalec ZN-a za sodobne oblike rasizma, ksenofobije in povezanih nestrpnosti. Kot neodvisni strokovnjak je deloval tudi na področju vprašanj človekovih pravic v Slonokoščeni obali od leta 2011 do leta 2014.

Profesor mednarodnega kazenskega prava Schabas je bil do leta 2004 član Komisije za resnico in pomiritev v Sierri Leone, med drugim pa je bil tudi član Prostovoljskega sklada ZN-a za tehnično sodelovanje o človekovih pravicah. Izrael mu nasprotuje, saj je že izjavil, da bi rad videl izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.

Proti komisiji le ZDA, Izrael jo kritizira
Svet za človekove pravice se je o preiskovalni komisiji dogovoril 23. julija na izrednem zasedanju. Za ustanovitev komisije je takrat glasovalo 29 držav članic, 17 se jih je vzdržalo, proti pa so bile le ZDA. Tričlanska komisija mora svoje ugotovitve podati Svetu za človekove pravice v pisni obliki do marca 2015.

Izrael je ustanovitev komisije pričakovano kritiziral. "Sklepe komisije proti Izraelu so že napisani, potrebuje le še podpis," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v odzivu dejal tiskovni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Džigal Palmor.

Premirje drži, zapora tudi
Tridnevno premirje, ki velja od ponedeljka, traja že drugi dan. V Kairu ob posredovanju egiptovske strani medtem potekajo nova pogajanja o pogojih za podaljšanje ustavitve ognja. Glavni pogoj palestinske strani za to je umik zapore Gaze, ki jo Izrael izvaja že osem let.

Izraelski mediji, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, poročajo, da sta strani že nekoliko zbližali stališča. Izrael naj bi se izrekel za to, da varnostne sile palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, s katerimi Izrael sodeluje že na Zahodnem bregu, sodelujejo pri nadzoru dveh mejnih prehodov med Izraelom in Gazo ter prehoda med Gazo in Egiptom.

Izraelski pogajalci naj bi se po poročanju palestinske tiskovne agencije Maan strinjali s tem, da:

-dovolijo ribičem iz Gaze, da ribarijo do 12 navtičnih milj od obale (po sporazumu iz Osla iz leta 1993 lahko palestinski ribiči ribarijo do 20 navtičnih milj od obale, vendar je Izrael to območje precej zmanjšal. Od leta 2009 tako ribiči iz Gaze lahko delajo le v vodah do treh navtičnih milj od obale.);

-povečajo dnevno število tovornjakov z blagom v Gazo na 250;

-povečajo število dovoljenj za vstop v Izrael prebivalce Gaze na 500;

-dovolijo prenos denarja z Zahodnega brega v Gazo prek palestinske oblasti (ki jo vodi Mahmud Abas);

-se odpre prehod z Egiptom v Rafi na jugu Gaze;

-izpustijo zapornike, ki so bili spet aretirani, potem ko so bili že izpuščeni v skladu z dogovorom glede izpustitve izraelskega vojaka Gilada Šalita.

Izrael naj bi tudi privolil v to, da bi dobavo gradbenega materiala v Gazo nadzorovali mednarodni opazovalci, češ da bi tako preprečili njegovo zlorabo za vojaške cilje.

Vendar s pogajanj prihajajo različna poročila. Izraelski predstavnik je za francosko tiskovno agencijo dejal, da so razlike med stranema zelo velike in da doslej še niso dosegli napredka. Nekatere druge navedbe kažejo celo na to, da bi Hamas utegnil znova zavrniti podaljšanje premirja.

"To je drugo in zadnje," je na Facebooku zapisal predstavnik Hamasa Musa Abu Marzuk. Pogajanja je označil za težavna in dodal, da se mora palestinska delegacija vrniti z dosežki, v katere upajo prebivalci Gaze.

Izraelski napadi terjali skoraj 2.000 smrtnih žrtev
Zadnji izraelski napadi na Gazo so zahtevali 1.948 palestinskih življenj, po podatkih ZN-a je šlo večinoma za civiliste, v spopadih pa je umrlo tudi 64 izraelskih vojakov ter trije civilisti. Pred izraelskim obstreljevanjem se je v zavetišča ZN-a zateklo 425.000 Palestincev. V Gazi je bilo uničenih 11.855 stanovanjskih enot, poškodovanih pa je bilo 36.000.