Netanjahu je namreč dejal, da "nezakoniti infiltratorji, ki preplavljajo državo", ogrožajo varnost in identiteto judovske države. "Če ne ustavimo njihovega vstopa, bi težave, ki jih je trenutno 60.000, lahko narasle na 600.000 in to ogroža naš obstoj kot Judov in demokratične države," je dejal na srečanju vladnega kabineta. "Gre za zelo resen pojav, ki ogroža družbeno strukturo naše države, naše nacionalne varnosti in naše narodne identitete," je dodal.

Stopnja kriminala pada
Besede premierja prihajajo v času poročanja medijev o naraščajočem nasilju, vključno z dvema skupinskima posilstvoma, v Tel Avivu, kjer je večje število afriških priseljencev, poroča Guardian. Predstavnik izraelske policije Micky Rosenfeld je sicer dejal, da je stopnja kriminala v Izraelu padla. Dodal je, da se je zgodilo domnevno posilstvo, povezano s skupnostjo priseljencev, in da so trije osumljenci v priporu.

Nekateri bi priseljence zaposlili
Vodja policije Johanan Danino meni, da bi morali priseljencem dovoliti, da delajo, češ da bi tako zmanjšali število manjših kriminalnih dejanj. Večina priseljencev uradno ne sme delati in živi v slabih življenjskih razmerah. "Skupnosti moramo pomagati, da bi preprečili gospodarske in družbene težave," je prepričan Rosenfeld. To je že zavrnil notranji minister Eli Jišai. "Zakaj bi jim morali dati delo? Sit sem krvavečih src, tudi političnih. Če bi jim dali delo, bi se naselil tukaj, delali bi otroke, poleg tega pa bi jih to privabilo še na stotine tisoče," je bil oster.

Lani šest statusov begunca
Jišai je ponovil poziv k aretaciji pred izgonom vseh priseljencev. "Želim, da bi vsi po ulicah hodili brez strahu. Priseljenci rojevajo na stotine tisoče, sionistične sanje pa umirajo," je povedal za radio. Teden dni prej je dejal, da so vsi priseljenci vpleteni v kriminalna dejanja. Temu nasprotujejo podatki, ki kažejo, da je bila stopna kriminala med priseljenci leta 2010 2,04-odstotna, med Izraelci pa 4,99-odstotna.

V Izrael je leta 2010 nezakonito vstopilo več kot 13.500 ljudi, med njimi dve tretjini iz Eritreje in tretjina iz Sudana. Trem so podelili status begunca, leta 2011 pa šestim. Od leta 2005 je v Izrael po podatkih človekoljubnih organizacij vstopilo več kot 50.000 iskalcev azila in priseljencev. Večino v judovsko državo pretihotapijo beduinska plemena na izraelsko-egiptovski meji.

Največji center za pridržanje
Izrael gradi veliko, 240 kilometrov dolgo jekleno ograjo po puščavi na Sinaju, ki bo z izjemo manjšega odseka končana do oktobra in naj bi preprečila tihotapljenje ljudi, mamil in orožja. Gradijo tudi največji center za pridržanje na svetu, ki bo lahko sprejel do 11.000 ljudi. Prve iskalce azila in nezakonite priseljence naj bi sprejel do konca leta.

Netanjahu je napovedal, da bo Izrael začel izvajati politiko "fizičnega umika" priseljencev, čeprav se človekoljubne organizacije in skupine bojijo nevarnosti, ki priseljencem grozijo v njihovih državah. "Jaz nisem odgovoren za to, kaj se dogaja v Eritreji in Sudanu, Združeni narodi so," je na te strahove odgovoril Jišai.

Naraščanje protipriseljenskega razpoloženja
V mestih, kjer je sorazmerno veliko afriških priseljencev, napetost narašča. V zadnjem mesecu je bilo več napadov na stavbe v Tel Avivu, v katerih živijo prosilci za azil in priseljeni delavci, organizacije, ki delajo s priseljenci, pa prejemajo grožnje. Medtem ko narašča nestrpnost do priseljencev, pa nekateri v Izraelu opozarjajo, da bi moral biti judovska država že zaradi zgodovine Judov bolj naklonjena in gostoljubna do tistih, ki bežijo pred preganjanjem, še piše Guardian.