Medleyjevim svojcem so povedali, da bi njegov bolnišnični račun v primeru polnega okrevanja lahko nanesel dva milijona dolarjev, poroča CBS. Nezavarovan 23-letnik je trenutno v umetni komi, potem ko ga je James Holmes med petkovo tragedijo ustrelil v oko. Calebova žena Katie je v torek v isti bolnišnici rodila sina.
Medleyjeva zgodba nazorno prikazuje nevarnosti, kaj se zgodi, če si nezavarovan v ZDA. Nova zdravstvena zakonodaja predsednika Obame si prizadeva pomagati prav nezavarovanim Američanom, ki jih je zdaj že skoraj 50 milijonov.
Zakon, ki ga je v napeti bitki med demokrati in republiaknci vrhovno sodišče prejšnji mesec potrdilo, bi zdravstveno zavarovanje leta 2014 razširilo in zajelo okoli 30 milijonov Američanov brez kritja, kot je Medley.
Tragične posledice vrtoglavih stroškov
Kot kaže Medleyjeva tragična zgodba, ima nezavarovanost lahko usodne posledice. Po podatkih organizacije Families USA je leta 2010 po nepotrebnem umrlo okoli 26.000 Američanov, ker niso imeli zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega Američani zaradi naraščajočih stroškov vse težje pridejo do zavarovanja.
Leta 2010 so Američani porabili 2,6 bilijona dolarjev za zdravstvene stroške, kar je desetkrat več kot leta 1980. Ta skok stroškov je lani prisilil skoraj 60 odstotkov Američanov, da svoje zdravstveno zavarovanje zamrznejo oziroma odpovejo.

Prijatelji Caleba Medleyja, zaposlenega kot prodajalca v Walmartu, so že postavili spletno stran za zbiranje sredstev, da bi mu pomagali plačati za bolnišnični račun. Za zdaj so zbrali 70.000 dolarjev.
Oboroženi narod
Je pa petkovo streljanje v ZDA načelo še eno perečo temo: pravico do nošnje orožja, o kateri je Michael Moore leta 2002 posnel z oskarjem nagrajeni in izjemno kritični dokumentarni film Bowling za Columbine. Sporno drugo dopolnilo k ameriški ustavi zagotavlja pravico državljanov do orožja in prav to naj bi bilo po mnenju številnih povod za pogoste strelske pohode v Ameriki.
A ta pravica se zdi praktično nezlomljiva, saj za njo stoji mogočni NRA (Nacionalna orožarska zveza), največji orožarski lobi v ZDA, ki jo podpira tako rekoč vsa politična desnica - in nasprotno.

In kot kaže, se tudi po novi nerazumni tragediji kljub burni javni debati ne bo spremenilo prav nič. Nov dokaz, da je razprava o razširjenosti orožja v ZDA odveč, je novica, da se je prodaja orožja v državi Kolorado po dogodku povečala za 41 odstotkov.
Uslužbenec trgovine z orožjem v Aurori Jake Myers je za AFP povedal, da se je nekaj ur potem, ko je 24-letni Holmes v kinodvorani pobil 12 ljudi in ranil 58, pred trgovino "Rocky Mountain Guns and Ammo" zbrala množica kupcev. Ljudje, ki so do petka mislili, da orožja ne potrebujejo, so si premislili.

Hkrati se je v Koloradu od petka do nedelje povečal delež ljudi, ki so šli skozi preverjanje morebitne kriminalne preteklosti, in sicer za 43 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem pred tednom dni oziroma za 39 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leta 2011. V ZDA je zakonit nakup orožja mogoč, če kupec nima kriminalne preteklosti.
Obama razočaral
Tudi predsednik ZDA Barack Obama je po pokolu potrdil, da podpira drugi amandma k ameriški ustavi, ki zagotavlja pravico državljanov do orožja. Ker NRA večinoma podpira republikance, pomeni, da bo pravica do orožja in s tem možnost podobnega pokola v prihodnosti v ZDA ostala neokrnjena.

NRA sicer zatrjuje, da več orožja v rokah državljanov, ki spoštujejo zakone, pomeni manj kriminala. V primeru pokola v Aurori ta logika pade na majava tla, ker Holmes ni bil nikoli kaznovan in je bil povsem upravičen do nakupa orožja po veljavni zakonodaji. Za nakup orožja, ki ga je uporabil v pokolu, je porabil skupaj 3.000 dolarjev. Kupil je polavtomatsko puško, šibrovko, dve pištoli, naboje in dimne bombe.