Med mrtvimi največji delež predstavljajo civilisti, saj jih je bilo januarja ubitih 790, med njimi pa je bilo tudi 56 pripadnikov civilne policije. Poleg tega je bilo ranjenih 1.469 civilistov. Pri Unami dodajajo, da je bilo ubitih še 585 pripadnikov iraških varnostnih sil, ranjenih pa 771.

V Iraku se državna vojska skupaj s kurdskimi silami že več mesecev bori proti pustošenju skrajne sunitske skupine Islamska država (IS), ki obvladuje praktično tretjino ozemlja Iraka. Poleg tega poskušajo skrajneži s terorističnimi napadi oslabiti državo. Najhuje prizadeto je območje Bagdada, kjer je bilo ubitih 256 civilistov, ranjenih pa 758.

Pokol v Barvani
A dejansko število ubitih v Iraku je verjetno veliko večje, saj Unami ne razpolaga s podatki z območij, ki jih obvladuje IS. Dodatno težavo predstavlja t. i. vojna znotraj vojne med šiitskimi in sunitskimi skupinami. Pred dnevi so tako iraške sile v sodelovanju s šiitskimi borci pobile več kot 80 neoboroženih civilistov iz vasi Barvana, ki so jih sumili, da so simpatizerji IS-a.

Organizacija Amnesty International že leta (brez večjega uspeha) poroča o zlorabah moči iraške vlade, katere nekatera dejanja bi lahko označili za zločine proti človeštvu. Prek protiterorističnih zakonov naj bi šiitska vlada izvajala sistematične kampanje proti iraškim sunitom, pri tem pa naj ji ne bi bilo tuje niti zatekanje k mučenju, posilstvom, spolnim napadom, neupravičenim smrtnim kaznim ter pobojem sunitskih civilistov in zapornikov.

Irak si tudi po uradnem koncu ameriške ofenzive decembra 2011 nikdar ni zares opomogel ali se približal stanju pred invazijo ZDA leta 2003. V osemletni vojni je umrlo najmanj 133.000 iraških civilistov, pri čemer nekateri to številko ocenjujejo še precej višje, od pol milijona do milijona, podatki pa se od raziskave do raziskave zelo razlikujejo.