Vsi osumljenci so bili prijeti po tem, ko je Boko Haram pred osmimi leti začel svoj boj. Od takrat je na severovzhodu Nigerije umrlo najmanj 20.000 ljudi, destabiliziran pa je velik del zahodne Afrike. Razseljenih je na milijone ljudi.

V okviru sojenj bodo štirje sodniki obravnavali po več sto primerov. Medtem ko lokalne oblasti sojenja vidijo kot dokaz napredka v boju proti Boko Haramu, pa analitiki po poročanju Guardiana opozarjajo, da bi lahko storila ravno nasprotno, torej spodkopala boj proti tej skupini.

"Ali ima sodstvo možnosti za pošteno sojenje tolikšnemu številu ljudi, obtoženih zelo resnih kršitev? So oblasti res prijele četrtino njihovih borcev? Ali upoštevajo, da so številni ljudje, ki so izvajali nasilje za Boko Haram, to počeli pod prisilo? Vse to so opozorilni znaki, zelo skrb vzbujajoči v smislu širše strategije," je dejal Ryan Cummings, strokovnjak iz Južne Afrike.

Ne bo poročanja o sojenjih
Sojenja bodo v vojaških poslopjih, poročanje o njih pa ne bo dovoljeno. Umar Ado, odvetnik v Kanu, največjem nigerijskem mestu na severu države, je dejal, da to "pošilja napačen signal, da pravici ne bo zadoščeno oziroma da je postopek kompromitiran". Po zagotovilih pravosodnega ministrstva bodo obtoženci imeli pravne zastopnike.

Najprej bodo sodili okoli 1.670 pridržanim v vojaškem oporišču v osrednji Nigeriji, nato pa še 651, zaprtim v vojašnicah v severovzhodni državi Borno.

Nekdanji analitik ameriškega zunanjega ministrstva in strokovnjak za Nigerijo Matthew Page je proces označil za pozitivnega, a le za "zelo majhen korak". Številni osumljenci so namreč zaprti že več let brez dostopa do odvetnika, niso se niti pojavili pred sodnikom. Po njegovih besedah je verjetno, da imajo številni priprti zelo malo povezav s skupino, ali pa z njo sploh niso povezani.

Amnesty International opozarja na razmere v pridržanju
Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International (AI) je opozorila na obupne razmere v vojaških centrih za pridržanje. Od leta 2011 je bilo po podatkih AI-ja v pridržanju usmrčenih najmanj 1.200 ljudi, umrlo pa jih je 7.000. ZN je nedavno objavil poročilo, ki ugotavlja, da je ravnanje varnostnih sil viden spodbujevalnik novačenja v Boko Haram, namesto da bi ga zaviralo.

Leta 2015 je AI opozoril, da je bilo več kot 20.000 ljudi samovoljno priprtih v okviru boja proti Boko Haramu. Obveščevalne službe sicer ocenjujejo, da ima skupina okoli 6.000 borcev.

Do zdaj se je sodilo le 13 pripadnikom Boko Harama. Devet jih je bilo obsojenih povezav z džihadisti.

Boko Haram je izrazil zvestobo t. i. Islamski državi, do kakšne mere to drži za njegove različne podskupine, pa je pogosto nejasno.

Nigerijska vojska je lani prevzela nadzor nad velikim ozemljem, ki je bilo v rokah Boko Harama. Od aprila letos pa je skupina ubila skoraj 400 ljudi v samomorilskih napadih. Napade pogosto izvajajo ženske in otroci.