Od tega je bilo 206 ubitih v ponedeljkovih spopadih v severovzhodnem mestu Maiduguri, ki velja za rojstni kraj islamistične skupine, ki naj bi se zgledovala po talibanih.

Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik nigerijske policije, ki je želel ostati neimenovan, so v ponedeljek našteli 197 trupel islamskih skrajnežev, islamisti pa so medtem ubili devet policistov. Spopadi, ki so se v nedeljo začeli v sosednjih zveznih državah Bauchi - skrajneži so napadli policijsko postajo - in Yobe, so že pred tem zahtevali 55 življenj.

Nigerijski predsednik Umaru Musa Yar'Adua je v prestolnici Abuja dejal, da so razmere na severu Nigerije pod nadzorom in nakazal, da bo z vojaškim napadom do konca dneva "za vse poskrbljeno". Nigerijske sile so danes med drugim v Maiduguriju v zvezni državi Borno obstreljevale in uničile dom voditelja islamistične sekte ter bližnjo mošejo, v katero so zahajali njegovi privrženci.

Trenja med muslimani in kristjani
Trenutni nemiri so najhujši primer sektaškega nasilja v državi od lanskega novembra, ko je bilo po podatkih organizacij za boj za človekove pravice v spopadih med muslimani in kristjani v osrednjem mestu Jos ubitih okoli 700 ljudi.

Sever Nigerije je večinsko muslimanski, čeprav so se v glavnih mestih oblikovale krščanske manjšine, zaradi česar so se okrepile napetosti med skupinama. Odkar je v Nigeriji od leta 1999 po skoraj 16 letih vojaške vladavine na oblasti civilna vlada, je 12 zveznih držav na severu uvedlo šeriatsko pravo.