Zadnji poboji so se zgodili v vasi Dogo Nahava, južno od mesta Jos, kjer je bilo v januarskih obračunih med kristjani in muslimani ubitih nekaj sto ljudi. Vas z večinskim krščanskim prebivalstvom so ponoči z okoliških hribov napadli pastirji iz ljudstva Hausa-Fulani, ki so najprej začeli streljati v zrak in ko so preplašeni prebivalci prišli iz svojih domov so jih pokončali z mačetami, nato pa še zažgali.

Po pripovedanju prič na vaških ulicah leži okoli sto trupel, med njimi večinoma ženske in otroci, medtem ko je tiskovni predstavnik guvernerja zvezne države Plateau State povedal, da bi bilo lahko ubitih do 500 ljudi, čeprav te številke ni potrdil še noben neodvisni vir. Območje je že obkolila nigerijska vojska.

Maščevanje in boj za zemljo
Poznavalci razmer v Nigeriji menijo, da je napad verjetno maščevanje za januarske spopade med kristjani in muslimani v Josu. Takrat so spopadi trajali štiri dni in tolpe so med seboj obračunavale s pištolami, noži ter mačetami. Ubitih je bilo nekaj sto ljudi preden so oblasti na območje napotile več sto vojakov in razglasile policijsko uro.

Za zdaj še ni jasen točen vzrok zadnjega izbruha nasilja, a v preteklih letih so bili v podobnih spopadih glavni razlog spori glede zemlje in revščina. Med skupnostmi na tem območju so namreč že več desetletij prisotne napetosti med avtohtonim prebivalstvom, večinoma kristjani in animisti, ki se za nadzor nad rodovitnimi deli bojujejo s priseljenci s pretežno muslimanskega severa države. Tako lahko bolj kot vero za spopade krivimo boj za naravne vire.

Goodluck namesto bolnega predsednika
Spopadajo se prav v času negotovosti v najštevilčnejši afriški državi, ko se ne ve, kdo sploh vlada. Predsednik Umaru Jaradua se je pred tednom in pol vrnil domov iz Savdske Arabije, kjer je tri mesece preživel na zdravljenju, v tem času pa nihče ni vedel, kako resno je njegovo zdravstveno stanje, kar sicer še zdaj ostaja neznanka. Čeprav se je vrnil, se namreč še ni pojavil v javnosti in po nekaterih virih naj bi bil na intenzivni negi.

V vmesenem času je vodenje države začasno prevzel podpredsednik Jonathan Goodluck, ki se še trudi vzpostaviti avtoriteto. Z njegovim prevzemom oblasti, čeprav začasnim, niso zadovoljni ožji sodelavci Jaradue, ki se bojijo izgube oblasti. Nigerijo sicer prihodnje leto čakajo predsedniške volitve.

Ustava zapoveduje, da se mora predsedniški položaj menjavati med predstavnikom muslimanskega severa in krščanskega juga. Jaradua je predstavnik muslimanov in nekaterim s severa se zdaj zdi krivično, da je začasni predsednik postal Goodluck, ki je predstavnik kristjanov, potem ko je z juga prihajal že prejšnji predsednik Olusegun Obasandžo. A po mesecih negotovosti, zdaj vsaj vedo, kdo je 'glavni' v državi.