Ko je pred dvema letoma prišla v Ljubljano kot britanska veleposlanica, si ni mislila, da bo to čas, ko bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije. Preden je prišla v Slovenijo, je delala na finančnem ministrstvu na področju zaključevanja procesa enotnega trga v finančnih storitvah, še prej pa na zunanjem ministrstvu, med drugim je službovala v Zimbabveju in Mehiki.

Letos praznujemo 25 let britanskega priznanja Slovenije. Politični odnosi so po besedah politikov odlični, na področju gospodarskih stikov pa ostaja še prostor za izboljšanje. Kakšna je vaša ocena odnosov?
25 let je odličen čas, da se ustavimo in ocenimo odnose, pa tudi da praznujemo. Oziramo se v preteklost. Recimo pismo takratnega britanskega premierja Johna Majorju Milanu Kučanu leta 1992, v katerem je Sloveniji in Slovencem zaželel vse najboljše na poti neodvisnosti ter izrazil pričakovanje za pozitivne odnose med državljani. 25 let pozneje je januarja v Ljubljano prišel zunanji minister Boris Johnson in se nam pridružil pri praznovanju.

Če pogledamo različne vidike sodelovanja, lahko rečemo, da smo v dobri formi. Politične vezi so zelo močne, zelo zadovoljna sem, da sem leta 2015 sodelovala pri prvem obisku britanskega premierja v Sloveniji, in obetamo si tesnega dialoga v prihodnjih letih. Gospodarski odnosi so močni, imamo odlično (op. britansko) gospodarsko zbornico, ki je zelo dejavna. Ko potujem po Sloveniji, vedno spodbujam podjetja, ki se zanimajo za vstop na britanski trg, naj se pridružijo zbornici, ki je odlična možnost za mreženje in razpravo. Na področju kulture imamo zelo dejavnega novega direktorja British Councila, ki ima nekaj odličnih načrtov za praznovanje 25-letnice kulturnega sodelovanja. Novembra načrtujemo festival film'n'chips, vzporedno z ljubljanskim filmskim festivalom. Mislim, da bo to odličen trenutek, da se ustavimo in pogledamo naše kulturno sodelovanje, kam smo prišli in kam želimo v prihodnje.

Še eno pomembno področje, na katerem sodelujemo skupaj, tako dvostransko kot članici Nata, je področje obrambe. Velika Britanija se bo udeležila Natovih vojaških vaj, ki jih bo poleti gostila Slovenija. Vsako jesen pridejo v Slovenijo britanske enote, da se v Bohinju skupaj urijo.

Torej, v odnosih se veliko dogaja, na koncu dneva pa je tako kot pri vsakem odnosu: ključni so ljudje, ključni so človeški odnosi, tako da me, ko potujem po Sloveniji, vedno najbolj veselijo ti odnosi.

Začeli ste zelo zanimiv projekt: obisk 212 občin. Kako poteka projekt, kaj želite z njim doseči?
Odločili smo se, da skušamo v okviru 25-letnice odnosov v tem letu obiskati vse občine. Cilja sta dva: dvostranske odnose želimo odpeljati iz Ljubljane, kajti mi nismo veleposlaništvo v Ljubljani, temveč v Sloveniji. Tako da gre za obisk britanskih podjetij, ki so vlagala v Sloveniji, med drugim sem bila pred ktratkim v Celju na sejmu, kjer smo spodbujali podjetja, ki želijo krepiti poslovanje na britanskem trgu, naj se pridružijo britanski gospodarski zbornici.

Krepimo tudi odnose na področju izobraževanja: obiskala sem Hrastnik in Trbovlje, kjer sem čestitala dijakom, ki so bili uspešni pri nagradah vojvode Edinburškega (op. gre za program Mednarodno priznanje za mlade - MEPI). V Slovenskih Konjicah sem na gimnaziji z dijaki razpravljala o brexitu in prihodnosti.

Na eni strani gre torej za krepitev odnosov zunaj Ljubljane, na drugi pa gre, kar je zame zelo pomembno, za poglobitev razumevanja Slovenije. Eden najzabavnejših obiskov je bil na Ptuju v času kurentovanja. Zelo pomembna izkušnja, ki mi je bila zelo všeč (smeh). Na Prešernov dan sem bila v Žirovnici, obiskala sem njegovo rojstno hišo. Člani moje ekipe so me izzvali, da se naučim Prešernovo O Vrba, srečna draga vas domača.

Zdaj ko potujete po Sloveniji, ali se vam zdi, da se regije v Sloveniji razvijajo z več hitrostmi? Številni Slovenci namreč menijo, da je država centralizirana.
Moj vtis je, da Slovenija ni preveč centralizirana. Imate 212 občin, in te imajo pomembna pooblastila in oblast, recimo na področju osnovnega šolstva in zdravstva. Če primerjam z Veliko Britanijo, je centralizacija tu manjša. Rekla bi, da so v vsaki državi razlike med urbanim in ruralnim območjem. To je bilo jasno razvidno tudi pri brexitu: ljudje so glasovali različno, perspektive so različne.

Toda ena izmed stvari, ki pustijo velik vtis na nekoga, ki pride v Slovenijo, je stopnja enakopravnosti; v primerjavi s številnimi drugimi državami je tu visoka stopnja izenačenosti glede prihodkov. To je ena od stvari, ki Slovenijo delajo zelo posebno za življenje.

V več intervjujih ste poudarili visoko stopnjo kakovosti življenja. V zadnjih letih se je v Slovenijo priselilo kar nekaj britanskih državljanov. Ste v stiku z njimi, se družijo v britanski skupnosti ali se prizadevajo vključiti v slovensko?
Zagotovo zelo uživam v srečanju z britanskimi državljani, ko potujem po Sloveniji, recimo v Murski Soboti ali na Bledu. Lani smo organizirali dogodek v rezidenci, ki smo jo odprli vsem britanskim državljanom v Sloveniji. Vedno izjemno uživam v poslušanju različnih zgodb o tem, kako so prišli v Slovenijo. Gre za zelo prijeten del mojih obveznosti, pa tudi pomemben, kajti naša naloga je tudi omogočiti različne storitve oz. pomoč britanskim državljanom v Sloveniji.

Trenutno politično dogajanje v Veliki Britaniji in EU-ja je v znamenju brexita. Ste po objavi izidov referenduma prejeli veliko klicev, tako Britancev v Sloveniji kot Slovencev v Veliki Britaniji?
Dobili smo nekaj klicev britanskih državljanov v Sloveniji, podali smo jim informacije, kaj se dogaja. Seveda se nekateri sprašujejo, kaj to pomeni za njihovo prebivanje v Sloveniji, ali imajo oz. bodo imeli enake pravice glede zdravstvene oskrbe. Zatrdila sem jim, da je Velika Britanija do konca pogajanj članica EU-ja in do takrat se ne bo nič spremenilo. Za nas je prioriteta, da med pogajanji zagotovimo ustrezen status državljanov EU-ja v Veliki Britaniji in britanskih državljanov v državah članicah EU-ja. Naša naloga je, da pojasnimo ljudem, kaj se dogaja.

Eno od ključnih področij procesa izhoda Velike Britanije iz EU-ja bo gospodarstvo. Spomnim se, kako so po referendumu nekatera slovenska podjetja, ki veliko poslujejo z Veliko Britanijo, prejemala klice, da se ne bo nič spremenilo. Strah pred novimi davki in morebitnimi drugimi novimi obveznostmi. Dobivate kakšna navodila iz Londona?
Naši trgovinski odnosi so odlični, trgovinska menjava med državama se vseskozi od osamosvojitve krepi. Ko je bil tudi januarja Johnson, je bila to ena od tem, o katerih je govoril s slovenskim političnim vrhom: da vsi želijo poglobiti odnose in da je zelo pomembno, da se krepi in gradi trgovina. Velika Britanija je še del enotnega trga, in ko ga bomo zapustili, bo del pogajanj usmerjen tudi v postavitev novega okvira za trgovino s članicami EU-ja. Želimo si učinkovitega sporazuma o prosti trgovini in ne uvedbe novih ovir, ki bi oteževale poslovanje. Ko govorim s poslovneži, povedo isto: da radi poslujejo z Veliko Britanijo in da bi radi, da se to nadaljuje, da ne želijo novih ovir. O vsem tem bo treba govoriti na pogajanjih. V interesu vseh pa je, da se krepi trgovina, saj se tako povečuje blaginja obeh držav.

Preden ste postali veleposlanica, ste med drugim delali tudi na finančnem ministrstvu, in sicer ravno na področju enotnega trga. Ste mogoče zdaj dobili kakšen klic, da bi vaše strokovno znanje s tega področja v trenutnih razmerah potrebovali drugje?
Ne, zelo srečna sem tu (smeh). Tu bom ostala še dve leti, sem na polovici mandata.

Kaj vas je ob prihodu v Slovenijo najbolj presenetilo?
Dejansko je brexit največje presenečenje. Ko sem se prijavila za to službo, si nisem mislila, da bom tu veleposlanica ravno v času, ko bomo zapustili Evropsko unijo.

Ko se pogovarjate s svojimi kolegi v drugih državah članicah, se v povezavi z brexitom vsi spoprijemate z različnimi ali podobnimi izzivi in vprašanji? Verjetno je komunikacije med vami veliko več, kot bi je bilo, če ne bi prišlo do brexita.
Različne evropske države imajo različne interese. Recimo za Slovenijo je pomembno, da se zagotovi status evropskih državljanov in slovenskih državljanov v Veliki Britaniji, ki jih je razmeroma malo. Za Poljsko pa je to veliko pomembnejše vprašanje, saj je v Veliki Britaniji zelo veliko njenih državljanov. Z Irsko so zelo specifična vprašanja, povezana z mejo. Skratka, so številna vprašanja.

Mislite, da bi si morala Evropska unija več prizadevati za promocijo pozitivnih učinkov in posledic članstva posamezne države v Evropski uniji? Je to mogoče eden od dejavnikov, ki so vplivali na izidi referenduma v Veliki Britaniji? Pogosto poslušamo pavšalne kritike, da države samo vplačujejo v evropsko blagajno.
Mislim, da je bila ena od pozitivnih stvari razprave o brexitu to, da je na dan potegnila pozitivne stvari članstva in izzive. Mislim, da lahko le skozi tako razpravo prideš do bistva vprašanja. Osebno menim, da so britanski volivci glasovali, kot so, tudi zaradi nekaterih frustracij, da je bilo to povezano s tem, da koristi niso porazdeljene pravično, ne zaradi slabega PR-ja Bruslja. Kot je pokazal izid referenduma, so stališča v različnih delih države in v različnih segmentih družbe različna.

Če se vrneva k sodelovanju Velike Britanije in Slovenije. Pomembno področje sodelovanje je tudi turizem. V Sloveniji je veliko britanskih turistov, prometne, natančneje, letalske povezave z Veliko Britanijo so dobre, kar seveda močno pripomore k rasti turističnega obiska. Trgovinska menjava med državama se sicer počasi povečuje, a je recimo v primerjavi z Nemčijo, še vedno skoraj 5-krat manjša. Če pogledamo 25 let, je trend pozitiven, so pa bili vzponi in padci, v času krize se je rast umaknila. Kar se tiče pospešitve rasti menjave, je tukaj več dejavnikov: delno je to povezano z geografsko lokacijo in tradicijo. Nemčija je zelo močan in tradicionalen partner. Moja naloga je delno tudi, prav tako kot britanska gospodarska zbornica, je spodbujanje trgovinske menjave. Na številnih področjih imamo zelo dobro ponudbo, smo odprti in dinamični. Zelo pomemben dejavnik, ko govorimo o gospodarstvu, bo prihodnji sporazum Londona in Bruslja.

Kar se tiče privabljanja britanskih naložb, je pomemben dejavnik, ki vpliva nanje, tudi časovni razpon za odločevanje. Vem, da se veliko prizadeva za pospešitev teh procesov, da bi se zagotovilo, da se sodni postopki končajo hitreje, ker je zelo pomembno za morebitne vlagatelje v prihodnosti.

Neprijazna zakonodaja in dolgi birokratski postopki se pogosto omenjajo kot ena glavnih ovir pri privabljanju tujih vlagatelje.
Hkrati pa je veliko odličnih pogojev za naložbe. Številni britanski poslovneži pogosto pravijo, da je partnerstvo s slovenskimi kolegi zelo uspešno, ker, recimo v IT-sektorju, sodelujejo z zelo sposobnimi in veščimi delavci, ki izdelujejo zelo kakovostne izdelke, da so delavci zelo izobraženi, da so marljivi, da odlično govorijo angleško. Seveda pa so vedno stvari, ki se jih da še izboljšati, kot je recimo pridobivanje potrebnih dovoljenj. Na podlagi svojih stikov s predstavniki slovenskih oblasti sem dobila občutek, da se zavedajo pomembnosti pospešitve birokratskih postopkov in si prizadevajo za to.

V zadnjih mesecih smo poročali o nekaterih velikih naložbah tujih podjetij v Slovenijo. Imate kakšne informacije, ali se nam obeta tudi kakšna nova britanska?
V Sloveniji je že nekaj velikih britanskih naložb. V okviru projekta obiska 212 občin sem naprej obiskala Lendavo, kjer je britansko podjetje Ascent Resources vložilo 42 milijonov evrov v projekt za čiščenje zemeljskega plina in ločevanje nafte na polju. Proizvodnja se je začela pred kratkim.

Obiskala sem tudi Zreče in tamkajšnje podjetje GKN Driveline, ki je slovensko podjetje z britansko naložbo. Opravljajo fantastično delo, izdelujejo specifične, visokotehnološke izdelke v avtoindustriji, izvažajo po vsej Evropi. Torej, britanske naložbe so, in upam, da jih bo v prihodnje še več.

Kar se tiče brexita, se proces šele začenja.
Sprožitev 50. člena pogodbe o Evropski uniji Londonu in EU-ju omogoča formalen začetek izstopa. Hkrati pa je to tudi začetek pogovorov o prihodnjem odnosu Velike Britanije in EU-ja. V tem okviru si želimo konstruktivnega partnerstva. Sprememba je vedno težka, toda britanski volivci so glasovali za nov in drugačen odnos z EU-jem, zato je naloga države, da ga vzpostavijo. Odnos mora dobiti novo obliko, kar je komplicirano, pogosto tudi težko, toda upam, da bo to tudi pozitiven proces. Lahko je pozitiven proces in nam lahko pomaga razmisliti o potrebnih spremembah, tako glede odnosa Velike Britanije do EU-ja kot glede prihodnosti EU-ja. Stališče Velike Britanije je, da si želimo, da je Unija uspešna in da je dobra partnerka.

Pred nami so torej zanimiva leta.
Kot sem rekla že prej, nisem pričakovala, da bom veleposlanica v času, ko Velika Britanija zapušča EU. To seveda predstavlja velik izziv za moje delo in vlogo veleposlaništva.