Švedska kraljeva akademija znanosti je v svoji obrazložitvi zapisala, da sta Geim in Novoselov "dokazala, da ima ogljik v taki ploščati obliki izredne lastnosti, ki izvirajo iz osupljivega sveta kvantne fizike". Poskusi z grafenom bi lahko vodili do razvoja novega materiala in k "proizvodnji inovativne elektronike".

Grafen je dvodimenzionalni ogljikov kristal, kar pomeni, da je sestavljen iz plasti ogljikovih atomov. Ima vrsto izjemnih fizičnih lastnosti, saj velja za najtanjši, najtrši in najmočnejši v svetu znani material. Zanj je značilna tudi dobra električna in toplotna prevodnost, prav tako pa je popolnoma neprepusten za pline.

Ker je prosojen in dober prevodnik, je primeren za izdelavo prosojnih zaslonov na dotik, svetlobnih panelov in morda celo sončnih celic, je še zapisala švedska akademija. Ali bo grafen, ki velja za enega najdražjih materialov na svetu, tudi komercialno uspešen in bi morda lahko zamenjal silicij pri izdelavi elektronski naprav, za zdaj ostaja odprto.

"Nobelova nagrada je dobra tudi s finančnega vidika"
"Šokiran sem," je v svojem prvem odzivu na novico o Nobelovi nagradi dejal 36-letni Geim Novoselov, ki sploh ni pričakoval, da bo prejel nagrado, čeprav so se pred časom pojavila ugibanja, da ta možnost obstaja.

"Ko sem prejel klic (od odbora za nagrade), sem pomislil: Oh, kako razburljivo. Za tem pa sem pomislil, kako ne bom prejel nobenih drugih lepih nagrad več," pa je izjavil 51-letni Andre Geim, ki sicer priznava, da je Nobelova nagrada, na katero je zelo ponosen, dobra tudi s finančnega vidika. "Za danes imam v načrtu, da grem na delo in dokončam nekaj člankov," je še dejal o svojih načrtih.

V Rusiji rojeni znanstvenik, ki ima danes nizozemsko državljanstvo, je ob tem zatrdil, da namerava nadaljevati svoje raziskave. "Ne vemo še, za kaj vse je grafen uporaben, vendar pa upamo, da lahko spremeni naše življenje tako kot plastika."

Na univerzi v Manchestru, kjer delujeta oba lavreata, so se ob objavi dobitnikov letošnje Nobelove nagrade za fiziko zelo razveselili te "fantastične novice". Veseli smo, da je delo Geima in Novoselova prejelo priznanje na najvišji ravni, je v sporočilu za javnost zapisala rektorica univerze Nancy Rothwell.

Nobelova nagrada za fiziko je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,082 milijona evrov), podelili pa jo bodo iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili ob obletnici smrti Alfreda Nobela 10. decembra v Stockholmu.

Objava dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko je druga letos. V ponedeljek je švedska akademija objavila ime dobitnika Nobelove nagrade za medicino, ki jo prejme Britanec Robert Edwards za pionirsko delo na področju umetne oploditve. V prihodnjih dneh bodo znani še dobitniki nagrad za kemijo, književnost, ekonomijo in najprestižnejše - nagrade za mir.