"Edwardsovi dosežki so omogočili, da danes zdravimo neplodnost, ki prizadene velik del človeštva, več kot deset odstotkov parov po vsem svetu," je v obrazložitvi nagrade zapisala švedska akademija Karolinska in Edwardsove dosežke poimenovala "temeljni kamen v razvoju sodobne medicine". 85-letni Edwards, znan tudi kot oče umetne oploditve, je prejel nagrado 10 milijonov švedskih kron, kar je nekaj več kot milijon evrov.

Od prvega testa umetne oploditve leta 1978 se je tako rodilo več kot štiri milijone otrok po vsem svetu. "Edwards in njegov zdaj že pokojni kolega, ginekolog Patrick Steptoe, sta se z znanostjo borila proti nasprotovanju Cerkva, vlad in medijev ter premagala dvome vseh svojih kolegov," so še zapisali pri akademiji.

Prvi umetno oplojeni otrok rojen 25. julija 1978
Leta 1968 sta Edwards in Steptoe razvila metodo, kako oploditi človeška jajčeca zunaj telesa. Na univerzi v Cambridgeu, kjer sta delovala, sta leta 1972 začela jajčeca vstavljati v maternice žensk, ki so bile neplodne. Prvi poskusi oploditev niso bili uspešni, saj sta uporabljala napačne hormone, leta 1977 pa sta poskusila z novo metodo, ki ni vsebovala hormonov. 25. julija 1978 se je rodila Louise Brown, prva deklica, ki je nastala z umetno oploditvijo.

Znanstvenika sta leta 1980 odprla prvo kliniko za umetno oploditev, kmalu zatem pa se je v Veliki Britaniji, ZDA in drugod po svetu rodilo na tisoče umetno oplojenih dojenčkov. "Največje veselje je, ko se ti rodi otrok," je po odprtju klinike povedal Edwards, kar je pozneje postalo tudi njeno geslo: "Nič ni bolj posebnega kot otrok."

Steptoe je umrl leta 1988, Edwards pa je danes star 85 let in po besedah njegovega predstavnika preveč šibak, da bi odgovarjal na vprašanja novinarjev.

Vrhunec v petek z nagrado za mir
Nobelova nagrada za medicino je tradicionalno prva Nobelova nagrada, ki jo podelijo vsako leto. V torek bo Švedska akademija objavila ime letošnjega dobitnika nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek bo znan dobitnik nagrade za književnost, 11. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo. Ime dobitnika najuglednejše Nobelove nagrade, nagrade za mir, bodo objavili v petek v Oslu.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsaka nagrada je vredna 10 milijonov švedskih kron (980.000 evrov), lahko pa si jo razdelijo do trije nagrajenci. Nagrade vsako leto slovesno podelijo 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.