Petčlanski odbor je zapisal, da sta bila IAEA in El Baradej nagrajena za prizadevanja glede preprečitve uporabe jedrske energije v vojaške namene in zagotovitev, da se jedrska energija v miroljubne namene uporablja na najbolj varen način. El Baradej in IAEA bosta nagrado, vredno 1,3 milijona dolarjev, prejela 10. decembrav Oslu.

63-letni El Baradej je v zahvali za nagrado dejal, da pomeni močno sporočilo o pomembnosti jedrske agencije ZN-a glede reševanja jedrskih vprašanj Irana in Severne Koreje. Dodal je, da, kljub temu da je bil favorit, nagrade ni pričakoval.

Pojasnil je, da ima agencija en sam cilj: zagotoviti svet brez jedrskega orožja in jedrskega terorizma.

Egipčan je bil ves čas v središču jedrske krize, v katero so bile vpletene države "osi zla", Irak, Iran in Severna Koreja. Zaradi svojih stališč je nemalokrat prišel navzkriž z ameriško diplomacijo, ki je septembra tudi neuspešno nasprotovala potrditvi Baradeja za že tretji mandat na čelu IAEA-ja.

Odzivi sveta
Generalni sekretar ZN-a Kofi Annan je novico o nagradi sprejel vzradoščen. El Baradeju in uslužbencem agencije je čestital za njihov prispevek k svetovnemu miru.

Nekdanji generalni direktor IAEA Hans Blix je opozoril, da Nobelova nagrada poudarja pomen vloge, ki jo igra agencija v boju proti razširjanju jedrskega orožja.

Francoski predsednik Jacques Chirac in britanski premier Tony Blair sta med srečanjem v Parizu izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da sta nagrado dobila IAEA in El Baradej. Blair je menil, da nagrada kaže pomen dela agencije na področju svetovnega miru in varnosti, Chirac pa je dodal, da IAEA in njen direktor že dolgo prispevata k iskanju svetovnega miru.

Nemški kancler Gerhard Schröder je ravno tako vesel izbire nagrajenca, ki jo je označil za pametno potezo. Podobno je menil tudi avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, ki je dodal, da to kaže na pomen Dunaja kot centra mednarodnega miru in varnosti.

Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis je v Strasbourgu dejal, da so si nagrajenci zaslužili priznanje za svoja prizadevanja za zmanjšanje jedrske grožnje v svetu.

Rusija je dejala, da je El Baradeij mož miru in ne vojne, podpredsednik izraelske vlade Šimon Peres, tudi sam Nobelov nagrajenec, pa nagrado vidi kot opozorilo Iranu in njegovemu jedrskemu programu. Severna Koreja upa, da bo nagrada prispevala k napredku v razorožitvenih pogajanjih na Korejskem polotoku.

Čestitka Janeza Janše
Tudi slovenski premier Janez Janša je čestital agenciji in El Baradeju, ob tem pa izrazil priznanje za njun trud pri zagotavljanju standardov varne in miroljubne uporabe jedrske energije.

Izbor naletel tudi na kritike
Kritičen do izbire pa je bil v imenu preživelih v eksplozijah atomske bombe v Nagasakiju Japonec Sendži Jamaguči, ki je bil že večkrat nominiran za Nobelovo nagrado. Dejal je, da je bil IAEA izbran, ker se komisija za nagrade ni želela zameriti ZN-u.

Dodal je, da bi morala IAEA in El Baradej storiti več, da se ne bi ponovile tragedije iz Hirošime in Nagasakija.

Nezadovoljstvo pa je nad izbiro je izrazilo tudi francosko okoljevarstveno gibanje Sortir du Nuclear, ki meni, da gre za slabo šalo, saj naj bi bil IAEA po njegovem mnenju neučinkovit pri svojem delu. Izbira je razočarala tudi organizacijo Greenpeace.

Širok krog favoritov
V ožjem krogu, ki je zajemal 199 kandidatov, je bilo tudi združenje preživelih žrtev Hirošime in Nagasakija, ki se od ustanovitve leta 1956 zavzema za odpravo jedrskega orožja.

Kljub temu pa so bila izpolnjena pričakovanja poznavalcev, ki so napovedovali, da bo ob 60. obletnici prve uporabe jedrske bombe nad Hirošimo in Nagasakijem nagrado za mir dobil nekdo, ki se bori proti širjenju jedrskega orožja.

El Baradeju sta konkurirala tudi nekdanji ameriški zunanji minister Colin Powell in finski mirovni posrednik Marti Ahtisari.

V širšem krogu kandidatov pa je bil spet omenjen pevec skupine U2 Bono Vox, ki je nase opozoril z globalnim delovanjem za zmanjšanje revščine v Afriki.

Lani je bila prvič nagrajena Afričanka, kenijska okoljevarstvenica Vangaj Mathaj. Za to naj bi bil odločilen njen prispevek k trajnostnemu razvoju, demokraciji in miru. 64-letna nagrajenka vodi gibanje Zeleni pas, ki je v Afriki zasadilo več kot 30 milijonov dreves.