Vse tri ženske so bile nagrajene "za nenasilni boj za varnost žensk in za pravice žensk do polnega sodelovanja v prizadevanjih za vzpostavitev miru".
Kot je v obrazložitvi letošnje odločitve o dobitniku ugledne nagrade še pojasnil norveški odbor, "ne moremo doseči demokracije in trajnega miru na svetu, če ženske ne dobijo enakih možnosti kot moški za vplivanje na razvoj dogodkov na vseh ravneh družbe".
Afriška pionirka
Ellen Johnson Sirleaf, ki je na ameriškem Harvardu doštudirala ekonomijo, je leta 2005 postala prva demokratično izvoljena ženska predsednica v Afriki. 72-letna voditeljica je znana po prizadevanjih za obnovo Liberije po 14 letih državljanskih vojn, v katerih je umrlo okoli 250.000 ljudi.

"Železna dama", kot ji tudi pravijo, je sicer laskavih nazivov že vajena - je ena izmed najvplivnejših žensk sveta po izboru revije Forbes, ena "najboljših svetovnih voditeljev" po izboru Newsweeka in ena izmed desetih najboljših voditeljic po izboru revije Time. The Economist jo je označil za "najboljšo predsednico, kar jih je kdaj imela Liberija".

Za dobitnico letošnje Nobelove nagrade je bila izbrana štiri dni pred predsedniškimi volitvami v državi, na katerih se bo potegovala za nov mandat.
Za "moderen, demokratični Jemen"
Njena rojakinja in prav tako nobelovka Leymah Gbowee je vneta borka za mir, ki je prav tako prispevala h končanju državljanskih vojn v Liberiji.
Jemenka Tavakul Karman pa je 32-letna mati treh otrok, ki vodi organizacijo za človekove pravice Ženske novinarke brez verig. Karmanova je ena izmed vodilnih figur pri organiziranju protestov proti jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki so se v okviru arabske pomladi začeli konec januarja.
Ob razglasitvi nagrade je Karmanova povedala, da se bo še naprej borila za "demokratični, moderni Jemen", nagrada pa da je darilo za vse Jemenke.
Letošnja izbira pošilja močno sporočilo v korist ženski emancipaciji, še posebej v državah v razvoju.

Sklenjen Nobelov teden
Z objavo imena dobitnic najuglednejše - pa tudi najbolj kontroverzne - med Nobelovimi nagradami, nagrade za mir, se je v Oslu tako sklenil teden objave uglednih nagrad.
Norveški odbor, ki odloča o dobitniku Nobelove nagrade za mir, je letos prejel rekordnih 241 predlogov, med katerimi je 188 posameznikov in 53 organizacij. Glede na to, da je bilo letošnje dogajanje po svetu predvsem v znamenju arabske pomladi, so mnogi ugibali, da bi bil lahko dobitnik povezan prav s temi dogodki.

Za nagrado dober milijon evrov
Rok za predloge se je iztekel že 1. februarja, člani odbora pa so nato do konca meseca oddali še svoje predloge, a kot je dejal predsednik odbora Thorbjoern Jagland, to še ni bilo nujno prepozno za upoštevanje vpletenih v revolucije v več arabskih državah.

To še ne pomeni, da bo 10 milijonov švedskih kron (1,07 milijona evrov) vredna nagrada podeljena kateremu izmed njih, saj je bilo po svetu po njegovih besedah še veliko drugih "pozitivnih dogodkov", nagrado pa si bo zaslužil "najpozitivnejši" med njimi. "Tako da sem kar malo presenečen, da ga številni komentatorji in strokovnjaki še niso ugotovili, saj je zame očiten," je še dodal.

Blogarka, premier ali ikona?
Med mogočimi dobitniki so omenjali tunizijska blogarka Lina Ben Meni, vodjo egiptovskega mladinskega gibanja 6. april Izra Abdel Fatah, in Wael Ghonim, junaka egiptovske revolucije, katerega FB-stran je postala stičišče protestnikov.

Na seznamu so bili tudi afganistanski aktivist za človekove pravice Sima Samar, ruska organizacija za človekove pravice Memorial, premier Zimbabveja Morgan Tsvangirai, nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, mjanmarska borka za demokracijo Aung San Su Či, na seznamu pa je bilo moč zaslediti tudi EU.

Spornejše odločitve
Med imeni, ki so krožila v javnosti, so bili tudi ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange, ki je nedvomno zaznamoval leto in ima množico podpornikov, vendar se ob tem analitiki sprašujejo, kako naj bi razkritje diplomatskih depeš pravzaprav pripomoglo k svetovnemu miru.
Z enakimi pomisleki se sprašujejo pri še enem imenu, povezanem z WikiLeaksom. To je mladi ameriški vojak Bradley Manning, ki je Assangeu poslal več kot 250.000 depeš in je že skoraj leto lin pol zaprt v močno varovanem zaporu v ZDA.

Petčlanski odbor, ki je dokončno odločitev o letošnjem dobitniku sprejel v petek, je v zadnjih letih s svojimi izbirami večkrat presenetil ali naletel na kritiko. Leta 2009 je tako nagrada šla v roke predsedniku ZDA Baracku Obami, lani kitajskemu oporečniku Liu Šjaoboju.