Vojaka Manninga so aretirali pred dobrimi sedmimi meseci, takoj za tem, ko je svojemu zaupniku Adrianu Lamu priznal, da je na cede Lady Gage "zapekel" na stotisoče skrivnih dokumentov in sporočil ameriške vlade ter jih poslal spletni mreži WikiLeaks.
Čeprav ta deluje že od leta 2006, pa je zadela glavni dobitek prav z Manningovim "darilom". Med drugim so bili v pošiljki videoposnetek zloglasnega helikopterskega napada ameriških sil na iraške civiliste, afganistanski vojni dnevnik s skoraj 77.000 dokumenti, ki so razkrivali vse podrobnosti vojne, 400.000 dokumentov o iraški vojni in - zadnji udarec - ameriške diplomatske depeše.

Če je ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange ozačen za "tehnološkega terorista" (kot ga je poimenoval ameriški podpredsednik Joe Biden), kaj je potem Manning? Sodobni Robin Hood? Junak moderne levice? Žrtveno jagnje ameriškega pravosodja?

V vojsko po novo življenje
Mladenič je del svojega otroštva preživel s svojim očetom v Oklahomi, kjer so se sošolci iz njega norčevali, ker je bil "piflar". Drug del je po poročanju New York Timesa preživel z materjo v Walesu, kjer so se sošolci iz njega norčevali zaradi istospolne usmerjenosti.
Po vrsti slabo plačanih služb se je leta 2007 pridružil ameriški vojski, kjer je bilo njegovo družabno življenje zaradi politike "ne sprašuj, ne povej" definirano s potrebo po skrivanju lastne spolne usmerjenosti. Svojo nadarjenost je zapravljal s prinašanjem kave nadrejenim.
Svoj prostor pod soncem je po besedah prijateljev in znancev končno našel pred dvema letoma, ko je prišel na liberalni in ugledni Cambridge v Massachussettsu obiskat svojega fanta in družbo, sestavljeno iz politično motiviranih računalniških hekerjev. Ob vse večjih razočaranjih v vojaški karieri se je Manning zatekal k tej družbi.
Izdajanje zaradi obupa?
Prijatelji se zdaj sprašujejo, kaj je Manninga privedlo do razkritja dokumentov oziroma do "prenašanja zaupnih podatkov na osebni računalnik in posredovanja podatkov nacionalne obrambe neavtoriziranim virom", kot se glasi obtožnica.
Obup, ker ga niso sprejeli? Iluzije veličine? Prijatelji so mu dopovedovali, da se bodo stvari izboljšale, a sam je imel za sabo že dolgo zgodovino razočaranj in zavračanj. Svetlolasi fant, napol otrok pravzaprav, je v ameriškem oporišču v Bagdadu od oktobra 2009 delal kot obveščevalni analitik in je imel dostop do praktično vseh dokumentov.
Prvič naj bi stopil v stik z Assangeem novembra 2009. Januarja 2010 je prijatelju med dopustom v Bostonu povedal, da razmišlja o izdaji zaupnih podatkov. Še isti mesec je začel na svojem Facebooku objavljati zapise: "Bradley Manning si ni želel te bitke. Preveč se lahko izgubi, prehitro."

"Bradley Manning ni del opreme"
18. februarja je WikiLeaks objavil prvi "testni" material, ki naj bi prišel od Manninga. Aprila so objavili posnetek smrtonosnega helikopterskega napada, naslovljenega "Kolateralni umor", ki ima do danes na YouTubeu že več kot 10 milijonov ogledov. 30. aprila je Manning na Facebooku zapisal: "Bradley Manning je zdaj prepuščen potapljajočemu se občutku, da nima ničesar več ...". 5. maja: "Bradley Manning je več kot frustriran zaradi ljudi okoli sebe in družbe nasploh." 6. maja: "Bradley Manning ni del opreme."

21. maja je Manning prek spleta klepetal z nekdanjim hekerjem Adrianom Lamom. Predstavil se mu je kot "vojaški obveščevalni analitik, napoten v vzhodni Bagdad, ki čaka na odpust zaradi težav s prilagajanjem".
V seriji pogovorov je Manning Lamu izdal, kaj je storil. Povedal mu je, da se je v službi počutil izoliranega in ignoriranega ter da ga je del zaupnega materiala, ki ga je prebral, močno razburil. "Izmučen sem ... obupan, da bi prišel nekam v življenju .. pridružil sem se vojski .. in to se je zdaj izkazalo za katastrofo ... in zdaj sem prav mogoče na tem, da postanem najbolj zloglasni 'hektivist' ... vse, kar sem ustvaril, je ena velika godlja."
Pomanjkljiva varnost
25. maja je Lamu priznal, da je dokumente presnel na cedeje Lady Gage: "Precej preprosto in neglamurozno." O varnosti pa je zapisal: "Bila je ranljiva kot le kaj, nihče ni ničesar posumil, kar je v bistvu žalostno. Šibki strežniki, šibko prijavljanje, šibka fizična varnost, nepozorna analiza signala ... popoln vihar."

Lamo je po poročanju Washington Posta zveznim oblastem poročal, kar mu je povedal Manning, češ da se je bal, da so življenja ogrožena. Manninga so aretirali 24 ur za tem.
Kar je sledilo, se v bistvu ne razlikuje kaj dosti od zgodbe kakšnega izmed tujih terorističnih osumljencev, ki jih imajo ZDA pridržane po svetu. Prva dva meseca po aretaciji je Manning preživel v zaporu v Kuvajtu. Po branju obtožnice so ga premestili v zloglasni vojaški zapor Quantico v Virginiji, kjer so ga registrirali kot "zapornika najvišje varnosti". Tam po poročanju CNN-a 23 ur na dan preživi v samici, ne sme telovaditi, nima ne vzglavnika ne rjuh, je pod stalnim nadzorom in ni mu dovoljen nikakršen stik z zunanjim svetom. Med peto uro zjutraj in osmo zvečer ne sme spati.
Obravnavan kot sovražni bojevnik
Njegovi prijatelji poročajo, da njegovo duševno in telesno zdravje naglo pešata, da se je močno spremenil in da ni več sposoben inteligentnega pogovora. Poleg tega je na močnih antidepresivih. Boštjan Videmšek v Sobotni prilogi Dela piše, da veljajo zanj podobna pravila kot za "sovražne bojevnike" na vrhuncu Busheve vojne proti terorizmu. Njegov odvetnik Jeff Paterson je prepričan, da bi zaporniško ravnanje z Manningom lahko označili za mučenje.
Manninga pomladi leta 2011 čaka sojenje. Če bo obsojen, ga čaka 52 let zaporne kazni. Ob tem se nekatere Manningove izjave, ki jih je povedal Lamu, zdaj zdijo skorajda preroške: "Ne bi me motilo, če bi moral v zapor do konca svojega življenja ali celo če bi me usmrtili. Da le ne bi bilo treba objaviti mojih slik po vseh svetovnih medijih."