Nagrade v Stockholmu in Oslu (nagrada za mir) podelijo na obletnico smrti iznajditelja dinamita. Alfred Nobel, ki je bil prepričan, da je z dinamitom in s strahom pred njegovimi hudimi posledicami zagotovil bolj miroljuben svet, je dal pobudo za nagrado, medtem ko ga je francoski tisk ožigosal za "trgovca s smrtjo".

Starost
Nagrade so očitno domena starejših. Najstarejša dobitnika do zdaj sta bila leta 2007 90-letni ekonomist Leonid Hurwicz in 88-letna pisateljica Doris Lessing. Najmlajši do zdaj je bil 25-letni fizik William Bragg, leta 1915.

Dinastija Curie
Francoska družina Curie je prava nobelovska dinastija. Najprej sta bila 1901 odlikovana Pierre in Marie za fiziko, deset let pozneje Marie za kemijo, 1935 njena hči Irene z možem Fredericom Joliotom-Curie za kemijo. Nazadnje je Irenin zet Henry Labouisse 1965 v imenu UNICEF-a prevzel nagrado za mir.

Nagrajeni zločinec
Nemški kemik Fritz Haber je leta 1918 brez sramu sprejel nagrado za dognanja na področju sinteze amonijaka. Manj znano je namreč bilo, da je med prvo svetovno vojno nemškim vojskovodjem svetoval uporabo klorovega plina. Z njim so ubili na desetine tisoče vojakov in jih nekaj sto tisoč poškodovali.

Nagrada za zmoto
Danskega patologa Johannesa Fibingerja so 1926 nagradili za trditev, da je rak infekcijska bolezen. Trditev se je pozneje izkazala za zmoto.

Nagrada za ločitev
Ekonomist Robert Lucas (ZDA) si je nagrado 1995 razdelil z ločeno ženo. Sedem let prej sta v ženitni pogodbi podpisala, da bo "žena dobila polovico od vsake Nobelove nagrade." Pogodba se je iztekla 31. oktobra 1995, le nekaj dni pred tem so objavili, da je dobitnik. Albert Einstein pa je moral izplačati ločeni ženi, Srbkinji Milevi Marić celotno vsoto.

Kdo lahko dobi
Skupina oboževalcev zbira podpise za predlog, da bi Michaela Jacksona nominirali za nagrado za mir. To ni uresničljivo: po pravilih Nobelovega odbora je sicer mogoče nagrado dodeliti tudi po smrti, toda kandidat mora biti predlagan, dokler je živ.