Nobelove nagrade za medicino, kemijo, fiziko, literaturo, ekonomijo in mir podeljujejo od leta 1901 dalje iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsaka nagrada je vredna 10 milijonov švedskih kron (980.000 evrov), lahko pa si jo razdelijo do trije nagrajenci. Vse nagrade z izjemo tiste za mir, ki jo objavilo v Oslu, razglasijo v Stockholmu, objavijo jih vsako leto oktobra, podelijo pa jih 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.

Po današnji objavi nagrajenca za medicino bo v torek znan nagrajenec za fiziko, v sredo pa nagrajenec za kemijo. V četrtek bo znan letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, v petek pa bodo objavili ime Nobelovega nagrajenca za mir. V ponedeljek, 12. oktobra, bo znano še zadnje ime, ime Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.

Lanski dobitniki so bili...
Nobelovo nagrado za ekonomijo je lani prejel Paul Krugman, ki je pred kratkim obiskal tudi Slovenijo, nagrada za literaturo pa je šla v roke francoskemu romanopiscu Jean-Mariu Gustavu le Cleziu. Nobelov nagrajenec za mir je lani postal nekdanji finski predsednik in mirovni posrednik Martti Ahtisaari. Nagrado za kemijo so dobili dva ameriška in en japonski znanstvenik, Osamu Šimomura, Martin Chalfie in Roger Tsien, za odkritje zelenega fluorescentnega proteina GFP.

Nagrado za fiziko so prejeli dva Japonca in Američan Makoto Kobajaši, Tošihidi Masakavi in Joičiru Nambu za dosežke pri raziskavah subatomskih delcev, nagrado za medicino in fiziologijo pa so prejeli dva francoza Francoise Barre-Sionoussi in Luc Montagnier ter Nemec Harald zur Hausen za odkritje dveh virusov, ki povzročata številne človeške bolezni.

Za nagrado za mir se poteguje 205 kandidatov
Ime dobitnika najuglednejše med Nobelovimi nagradami, nagrade za mir, bo objavljeno v petek v Oslu, za prestižni naslov pa se letos poteguje rekordnih 205 kandidatov. Norveški odbor za Nobelovo nagrado, ki skrivnost o imenu dobitnika nagrade za mir dobro varuje vse do konca, je sporočil, da je letos v izboru precej dobrih kandidatov, a da končne odločitve še niso sprejeli. Med kandidati za nagrado sta tudi ameriški in francoski predsedik Barack Obama in Nicolas Sarkozy ter francosko-kolumbijska političarka Ingrid Betancourt.

Nagradi za literaturo in mir sta tisti, ki pritegneta največ medijske pozornosti, in tisti, o katerih se v znanstvenih krogih najraje ugiba in pobira stave. V literarnih krogih se pojavljata dve domnevi, kdo bi lahko bil letošnji nagrajenec ali nagrajenka. Prva domneva je, da bo šla nagrada v pesniške roke, saj se je to nazadnje zgodilo leta 1996, ko je nagrado dobila poljska pesnica Wislawa Szymborska, druga domneva pa je, da bo nagrajenec ali nagrajenka špansko govoreča, kar se je nazadnje zgodilo leta 1990, ko je nagrado dobil Mehičan Octavio Paz.

Nagrade prejelo veliko manj žensk kot moških
Najstarejši dobitnik Nobelove nagrade do zdaj je bil 90-letni Leonid Hurwicz, ki je predlani dobil nagrado za ekonomijo, najmlajši dobitnik pa je bil Lawrence Bragg, ki je leta 1915 v starosti 25 let dobil nagrado za fiziko. Nagrado je do zdaj prejelo 754 moških in le 35 žensk, pri tem pa je zanimivo predvsem to, da nagrade za ekonomijo, ki jo podeljujejo od leta 1968, še ni prejela nobena ženska.

Nobelovo nagrado je do zdaj zavrnilo šest nagrajencev, med njimi leta 1964 tudi francoski pisatelj Jean-Paul Sartre in devet let pozneje tedanji vietnamski premier Le Duc Tho, ki si nagrade ni želel deliti s tedanjim ameriškim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem.