Ne zgodi se vsak dan, da pride v Ljubljano Nobelov nagrajenec, če pa k temu dodamo še dejstvo, da se svet spopada z najhujšo recesijo v zadnjih 70. letih, ni presenečenje, da se je v Cankarjevem domu kar trlo poslovnežev, profesorjev in drugih radovednežev, ki so želeli prisluhniti lanskemu Nobelovemu nagrajencu. V svojem predavanju, pripravila sta ga KD Group in ljubljanska ekonomska fakulteta, je Krugman razpredal o ukrepih, ki so jih države in organizacije že sprejele, komentiral njihovo učinkovitost in nakazal mogoče preobrate.

Slovenija je po mnenju profesorja na Princetonu lahko zadovoljna, "da ni sledila vsem receptom Mednarodnega denarnega sklada in drugih mednarodnih finančnih ustanov".

Kot ključno problematično dejstvo je eden najbolj cenjenih ekonomistov izpostavil svetovno razsežnost zdajšnje krize. Razkorak med pričakovanim in dejanskim gibanjem BDP-ja je po njegovih besedah ogromen, veliko virov je izgubljenih. "Nihče ni pričakoval, da bo ta kriza v celoti globalna."

Med razlogi za nastanek krize je izpostavil t. i. balone, ki so se razpočili. "Priča smo bili napihnjenim balonom brez realne podlage v tržnem gospodarstvu." Izpostavil je balone na delniškem in nepremičninskem trgu, pa tudi npr. močno odvisnost od izvoznih trgov na Japonskem, ki je odvisna tudi za Slovenijo. Ob tem je kot razlog za krizo navedel tudi povečano zadolževanje v zasebnem sektorju, kjer je bilo to mogoče zaznati že od leta 2004.

Prelomni dogodek: propad banke Lehman Brothers
Razvoj dogodkov bi bil lahko po mnenju uglednega ekonomista drugačen, če bi pristojne oblasti pred skoraj natanko letom dni rešile ameriško investicijsko banko Lehman Brother. Z njenim propadom se je začel učinek snežne kepe, prav tako pa ni bilo jasnih pravil, koga reševati in kako pomembna je nadzorna funkcija, je dejal Krugman.

Ugledni ekonomist meni, da so stimulacijski ukrepi pomagali ustaviti prosti padec industrijske proizvodnje, ker pa so bili premajhni, pravega okrevanja gospodarstva še niso prinesli. "Izgubili smo ogromno premoženja. Čeprav smo za silo stabilizirali svetovno gospodarstvo, ne ustvarjamo dovolj gospodarske rasti, da bi nadoknadili izgubljeno. Imamo visoko brezposelnost, ki še raste." Magične rešitve za krizo ni. "Prosto padanje je sicer končano, a v resnici ne vidim veliko znakov okrevanja. Ljudje sprašujejo, kdaj se bomo povsem pobrali. Odgovor ve samo Bog. Glede na zgodovinske izkušnje okrevanje po krizi takih razsežnosti pogosto traja pet let, ker pa je kriza svetovna, lahko traja še dlje. Lahko se zgodi, da bo svetovnemu gospodarstvu okrevanje vzelo vse desetletje," svojega pesimizma ne skriva ameriški ekonomist, ki tudi dodaja, da se bo brezposelnost po njegovem mnenju povečevala tudi po koncu recesije, do leta 2011 ali še dlje, kar je povezano z razlogi krize.

Glede povečevanja zadolženosti države je kot skrb vzbujajoče označil dejstvo, da proračunski primanjkljaji naraščajo, a je kratkoročno dobro, da država kljub zmanjšanju davčnih prihodkov ohranja osnovno socialno in zdravstveno varnost. Pri tem je ekonomist kot ključno poudaril porabo. "Pravzaprav smo bili pametnejši od naših starih staršev. Nekaj smo se naučili, vlade so postale prožnejše, večji javni sektor pa je deloval stabilizacijsko."

Na predavanju številni poslovneži in politiki
Med številnimi poslušalci Krugmanovega predavanja smo opazili vrsto znanih obrazov, od ministrov (notranja ministrica Katarina Kresal in finančni minister Franci Križanič) do številnih poslovnežev (Bine Kordež, Draško Veselinovič, Žiga Debeljak, Janez Škrabec ...), profesorjev (Maks Tajnikar, Bogomir Kovač, Mojmir Mrak, Dušan Mramor ...) in drugih vidnih osebnosti (Edvin Hladnik Milharčič, Marta Kos Aaron, Miro Senica, Vika Potočnik ...) ki si jih lahko ogledate v spodnji galeriji. Ob tem velja omeniti, da je največ pozornosti poleg Krugmana požel Pierpaolo Cerani v spremstvu Andrijane Starine Kosem, ki pa sta, zanimivo, še pred predavanjem zapustila Cankarjev dom.