Norveški odbor za podelitev Nobelovih nagrad za mir je v obrazložitvi zapisal, da so izmed 197 predlogov Ahtisaarija izbrali za nagrado zaradi njegovega pomembnega prispevka pri reševanju mednarodnih sporov na več celinah skozi obdobje več kot treh desetletij. Njegova prizadevanja so prispevali k mirnejšemu svetu in "bratstvu med narodi" v duhu Alfreda Nobela.

Priznano nagrado si je 71-letni Ahtisaari prislužil za svoje dolgoletno mirovno posredniško delovanje, med drugim pri sklenitvi mirovnega sporazuma med indonezijsko vlado in uporniki iz pokrajine Aceh ter kot posebni odposlanec Združenih narodov za Kosovo pri pogajanjih za določitev končnega statusa pokrajine.

Ahtisaari je bil finski predsednik od leta 1994 do leta 2000 in med njegovim predsedovanjem je država leta 1995 vstopila v Evropsko unijo in nato leta 1999 prevzela še skupno evropsko valuto.

Sam je bil že nekajkrat med favoriti za osvojitev Nobelove nagrade za mir. Zlato odlikovanje, diplomo in nekaj več kot milijon evro mu bodo podelili v Oslu 10. decembra na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je ustanovil nagradni sklad.

Namibija najpomembnejša
Ahtisaari je izrazil zadovoljstvo in hvaležnost nad prejemom nagrade, kot svoj največji dosežek pa je poudaril Namibijo, saj je bilo treba tako veliko časa, da je ta južnoafriška država dosegla neodvisnost od Južnoafriške republike. Omenil je tudi svoje delovanje v indonezijski pokrajini Aceh in na Balkanu.

Na Balkanu je prvič posredoval leta 1999, ko je kot predstavnik EU-ja skupaj z nekdanjim ruskim premierjem Viktorjem Černomirdinom prepričal takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, da je sprejel pogoje zveze Nato, s čimer so se končali letalski napadi na Jugoslavijo. Za te zasluge si je leto dni pozneje prislužil nominacijo za Nobelovo nagrado za mir.

Balkan ga je intenzivno zaposloval tudi lani, ko se je podal na za mnoge "misijo nemogoče" in s posredovanjem pri pogajanjih skušal zbližati stališča Srbije in kosovskih Albancev glede prihodnjega statusa Kosova. Oblikoval je načrt za nadzorovano neodvisnost Kosova s široko avtonomijo za kosovske Srbe, a sta njegov načrt zavrnili Srbija in Rusija.

Človek časti, integritete in požrtvovalnosti
Nominacijo si je prislužil tudi leta 2006, potem ko je leto dni prej organiziral mirovne pogovore med vlado v Džakarti in uporniki iz Aceha, ki so po 30 letih boja za neodvisnost pokrajine na Sumatri privolili v avtonomijo in podpisali mirovni sporazum.

Prav zaradi njegovega izjemnega prispevka pri mirovnih pogajanjih so v kabinetu indonezijskega predsednika Susila Bambanga Judhojona izrazili navdušenje. "Poznamo ga kot človeka časti, človeka integritete in človeka, ki nima samo požrtvovalnosti za doseganje miru, ampak ima tudi redke talente, ki mu pomagajo na terenu," je dejal tiskovni predstavnik predsednika.

Namibija, Kosovo in Aceh so samo ene izmed nemirnih območij, kjer se je Ahtisaari izkazal s svojim delovanjem. Tukaj so še Irak, Izrael, Severna Irska, Srednja Azija in države Afriškega roga.

Po hudem bombnem napadu na sedež ZN-a v Bagadu leta 2003, ko je umrlo 22 ljudi, med njimi tudi vodja misije Sergio Vieira de Mello, je Ahtisaari vodil komisijo, ki je pretresla delovanje Svetovne organizacije v nemirni državi. Njegovi izsledki so pripomogli k temu, da je takratni generalni sekretar Kofi Annan odredil 97 milijonov dolarjev vredno prevetritev varnostnih ukrepov.

Med letoma 2000 in 2001 je deloval kot neodvisni inšpektor za razorožitev na Severnem Irskem, kot posebni odposlanec ZN-a pa je deloval tudi pri reševanju humanitarne krize v Afriškem rogu. Aprila leta 2002 je vodil skupino, ki je preiskovala okoliščine in posledice tritedenskega izraelskega napada na palestinsko mesto Dženin na Zahodnem bregu.

G. V.