Ameriški predsednik bo v osmih dneh obiskal štiri države - Japonsko, Singapur, Kitajsko in Južno Korejo - ter se udeležil vrha azijsko-pacifiškega združenja (Apec) in srečanja članic združenja držav jugovzhodne Azije (Asean).

Obama bi moral med obiskom na Japonskem obiskati tudi Hirošimo in Nagaski, vendar je obisk japonskih mest, na kateri so ZDA med drugo svetovno vojno odvrgle jedrsko bombo, opovedal. Novinarka zunanjepolitičnega uredništva RTV Slovenija je v pogovoru za MMC povedala, da vzrok za to vidi predvsem v časovni stiski, saj se je Obama doma udeležil žalnih slovesnosti za žrtvami pokola v Fort Hoodu.

Spravljivi Obama
Zanimivo bo srečanje ameriškega predsednika z novim japonskim premierjem Jukiom Hatojamo, ki je med predvolilnim bojem napovedal povsem nov odnos do ZDA, bolj svojski in neodvisen, zaradi česar bo po mnenju Doberškove verjetno Obama skušal biti spravljivejši.

Januarja prihodnje leto se bosta državi spomnili na to, da mineva že 20 let od washingtonskega podpisa ameriško-japonskega sporazuma o medsebojnem sodelovanju in varnosti, ko so ZDA Japonski zagotavljale varnostni ščit pred komunistično nevarnostjo, ki jo je takrat poosebljala Kitajska.

Razmere so se v teh dveh desetletjih korenito spremenile, pojasnuje Doberškova. ZDA niso več japonski trgovinski partner številka ena, saj je to postala Kitajska, poleg tega pa je japonski, in ne kitajski premier Wen Džabao, predlagal ustanovitev Vzhodnoazijske zveze, v kateri bi bila trojica Japonska, Kitajska, Južna Koreja, slišijo pa se tudi glasovi o G2 (Japonska in Kitajska).

Če upoštevamo vse to, je seveda logično, da Tokio razmišlja o zmanjšanju števila 50.000 ameriških vojakov na Japonskem, za katere mora delno celo plačevati stroške, pravi novinarka RTV Slovenija in dodaja, da je medsebojne vojaškostrateške odnose med svojim nedavnim obiskom Japonske še poslabšal ameriški obrambni minister Gates, ki se o vprašanju nadaljnje usode ameriških oporišč v deželi vzhajajočega sonca s svojimi gostitelji sploh ni hotel pogovarjati. Obisk Obame bo zato spravljive narave.

Bo Nobelovec govoril o človekovih pravicah?
V središču azijske turneje bo obisk Kitajske, kjer se postavljata vprašanji, ali bo Nobelov nagrajenec za mir izpostavil tudi vprašanje kršenja človekovih pravic ali se bo tej temi raje izognil? Če se bo teme o kršenju človekovih pravic lotil, bo to storil v Šanghaju, ko se bo pogovarjal z mladimi Kitajci, meni Doberškova in dodaja, da Obama kljub Nobelovi nagradi za mir pač ne more biti princ na belem konju v prvi vrsti boja za človekove pravice, saj bodo morale ZDA to mesto pač znova izboriti.

Seveda se bo v Pekingu s sogovornikoma - predsednikom Hujem in premierjem Wenom - pogovarjal o gospodarskih stikih, saj sta ameriško in kitajsko gospodarstvo v tesni odvisnosti. Obama, ki je še julija govoril, da bodo "21. stoletje oblikovali odnosi med ZDA in Kitajsko", zdaj Kitajsko dojema tako partnerico kot konkurentko. Washingtonu seveda nista všeč vedno večja vloga, ki jo ima Kitajska v Aziji, in vedno močnejša kitajska vojska, končuje Doberškova.