Norveška vlada je leta 2007 končala gradnjo projekta Svalbard, 120 metrov dolge utrdbe, zavrtane v goro peščenjaka na norveškem otoku Spitsbergen. Trezor semen je zasnovan tako, da bi ohranil 5.000 vrst semen tudi ob naravni ali jedrski katastrofi.

Nenavadno visoke temperature, sedem stopinj višje od povprečja, so lani stopile sicer trajno zamrznjeno zemljo permafrost, kar je skupaj z obilnim deževjem povzročilo poplavljanje vhodnega predora. Semenska zbirka je ostala nedotaknjena, poroča Guardian.

Zaradi vdora vode so norveške oblasti zdaj izvedle infrastrukturne ukrepe: stene predorov bodo na novo postavili iz vodoodpornih materialov, na pobočju gore kopljejo drenažne jarke, premestili bodo tudi električne naprave, ki so oddajale toploto, poročata Guardian in BBC.

Milijon paketov semen z vsega sveta
Banka skladišči več kot milijon paketov 5.000 različnih vrst semen z vsega sveta. Posušena in zamrznjena semena naj bi lahko na temperaturi -18 stopinj Celzija prezimila tudi do več sto let, poroča Guardian.

Čeprav večina držav hrani svoje zaloge semen, je banka semen Svalbard zamišljena kot svetovno skladišče semen ob naravnih ali človeških katastrofah.

Ob morebitni okvari naj bi okolje hladilo semena
Tiskovna predstavnica norveške vlade Hege Njaa Aschim je za BBC dejala, da so Svalbard zgradili 1.300 kilometrov od severnega tečaja prav zato, ker so verjeli, da bo permafrost zamrznjen trajno, kar nakazuje že njegovo ime. Ob morebitni okvari sistema naj bi tako za hlajenje semen po prvotnih načrtih skrbelo kar okolje samo.
Težave so nastale lanskega oktobra, ko so temperature namesto običajnih -10 stopinj Celzija narasle na okoli 0 stopinj, zaradi česar se je led začel taliti. Območje otočja Svalbard, katerega del je otok Spitsbergen, se je v zadnjih desetletjih naglo segrevalo, še precej hitreje, kot je svetovno povprečje, opozarja Ketil Isaksen z Norveškega meteorološkega inštituta.

"V notranjosti gore je vse varno, težave so zunaj in pred vhodnim predorom. Morda se je tudi kaj spremenilo v sestavi permafrosta. Zadeve zdaj preučujejo podnebni strokovnjaki," je povedala Aschimova. "Moramo najti rešitve. To je velika odgovornost in moramo jo vzeti resno. To počnemo za ves svet," je dodala tiskovna predstavnica vlade.