Turistične agencije in tamkajšnje oblasti zdaj pozornost usmerjajo v Svalbardsko otočje, 1.200 kilometrov oddaljeno od severnega sija, kamor si prizadevajo privabiti turiste in okoljevarstvene raziskovalce, da bi po stoletju odvisnosti od zdaj propadajočih rudnikov premoga drugače usmerili gospodarstvo.

Zimski turizem bi lahko vključeval nočne vožnje s pasjimi vpregami, obiske ledenih jam ali pa tek na smučeh, pri čemer bi morali biti turisti oboroženi s strelnim orožjem, da bi se zaščitili pred severnimi medvedi, ki jih je na Svalbardu več kot prebivalcev. Svalbardova turistična stran namreč otočje oglašuje z geslom "3.000 severnih medvedov. 2.500 ljudi."

Posebna znamenitost je tudi polarni sij (aurora borealis; sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja), ki je viden samo ponoči. "Oglašujemo eksotično plat teme," se namuzne Arild Olsen, župan Longyearbyena, glavnega zaselka z 2.200 prebivalci. Zimske temperature se gibljejo okoli -15 stopinj Celzija.

Otočje pa se poskuša na novo usmeriti tudi s pomočjo znanosti. Zaradi podnebnih sprememb se led na Arktiki naglo topi. V Ny-Alesundu, najbolj severni stalno naseljeni nevojaški naselbini na svetu, imajo raziskovalne postaje znanstveniki iz 11 držav, vključno s Kitajsko, Indijo, Južno Korejo, Norveško, Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in Norveško.

Norveška je po vse večjih izgubah lani ustavila dela v glavnem rudniku premoga na Svalbardu, iz katerega naj bi do leta 2019 nakopali 1,9 milijona ton premoga. Desno usmerjena vlada bo pomladi parlamentu predstavila načrt za dolgoročno prihodnost otočja.

Optimističen pogled v prihodnost
Ny-Alesund je bil zgrajen okoli rudnika premoga, ki se je zaprl leta 1962, potem ko je v nesreči umrlo 21 ljudi. Stare lesene zgradbe še vedno stojijo, vlak, ki je nekoč prevažal premog, pa propada v snegu. "Mislim, da nam bo tudi po premogu šlo čisto v redu," je prepričan Olsen, ki upa tudi na ribiško industrijo - glavnina ulova na Svalbardu so polenovke in raki.

Turistov so na otočju lani našteli 60.000, kar je precej več kot 41.000 leta 2008. Unni Steinsmo, vodja odbora Kings Bay AS, ki vodi Ny-Alesund, je povedala, da znanstveniki izvajajo več zimskih raziskav, med njimi pa je tudi ta, kako se rastline in ribe prilagajajo polarni temi. Fjord pri Ny-Alesundu v zadnjih zimah ne poledeni, kar olajšuje morske raziskave. "Raziskave so nedvomno del rešitve za Svalbard," meni Steinsmojeva.

Tudi svetovni dogodki vplivajo na ta odročni del sveta - Norveška, članica Nata, si želi na otočju naselbine ohranjati pri življenju delno tudi iz strateških razlogov, kot nekakšno arktično oporišče. Še posebej zaradi napetosti med Evropo in Rusijo.