Breivikov nastop ni pustil dvoma o njegovih skrajno desničarskih prepričanjih, ki se tudi več kot deset let po krvavem dejanju niso spremenila, zato je malo verjetno, da ga bodo predčasno izpustili na prostost.

Breivik, ki se je vmes preimenoval v Fjotolfa Hansena, je današnje zaslišanje za pogojni izpust izkoristil za to, da je predstavil svoja skrajna desničarka stališča, zaradi česar ga je sodnik večkrat opomnil.

Oblečen v črni suknjič in belo srajco ter zlato kravato je ob prihodu v prostor, ki je bil iz športne dvorane zapora Skien, kjer je zaprt, spremenjen v sodno dvorano, dvignil iztegnjeno desnico v nacistični pozdrav, v roki pa držal na papir napisana skrajna sporočila.

V svojem nagovoru je Breivik spregovoril o nacionalizmu, ideologiji in "kulturni vojni". Povedal je, da je bil zgolj vojak gibanja Kri in čast, za katero je dejal, da je odgovorno za napade, ob tem pa priznal, da se je pustil radikalizirati. Danes se distancira od nasilja in terorja, vendar pa ostaja nacionalsocialist in bo svoj boj nadaljeval na nenasilen način, je povedal.

Za zagovornika namerava poklicati švedskega neonacista

"Umoril je 77 ljudi, med njimi otroke in mladostnike, zato bo moral biti še kako prepričljiv pred sodiščem ob dokazovanju, da ne predstavlja več nevarnosti," je dejala profesorica Berit Johnsen iz norveškega prevzgojnega centra, ki pa ne verjame, da mu bo to kadar koli uspelo, in pričakuje, da bo vse svoje življenje prebil v zaporu.

Njegov odvetnik je dejal, da namerava Breivik kot svojega zagovornika poklicati švedskega neonacista Pera Obrega in da od njega nihče ne sme pričakovati kesanja.

"Jasno je, da ga ne bodo izpustili," je prepričana Lisabeth Kristine Roynelan, mati ubite mladostnice in vodja skupine za pomoč svojcem žrtev. "Toda to je norveški zakon, če bi zaradi njega spreminjali pravila, bi mu dali še večjo pozornost. Seveda pa je težko pomisliti, da ima nekdo, ki je ubil 77 ljudi, vključno z mojo hčerko, možnost pritožbe," je še dejala.

Norveško sodišče bo odločitev o morebitnem pogojnem izpustu sprejelo najpozneje v štirih dneh.

Sojenje Breiviku se je začelo aprila 2012. Sprva so mu postavili diagnozo paranoidna shizofrenija, drugo mnenje pa je bilo, da trpi za narcistično osebnostno motnjo. Na sojenju je mirno govoril o poboju in da je sprva želel na otoku Utoya obglaviti nekdanjo laburistično premierko Gro Harlem Brundtland, ki pa je otok zapustila ravno pred prihodom Breivika.

Avgusta 2012 so ga obsodili na 21 let zapora. Od takrat je v zaporu v izolaciji, sprejemal je le obiske kaplana in svoje mame, dokler ta ni umrla.