Pred dvema tednoma so namreč volivci 44-letno Helle Thorning-Schmidt izvolili za prvo dansko premierko, potem ko je njena koalicija, ki ji načelujejo socialni demokrati, s prestola vrgla desničarsko liberalno-konservativno vlado. A za številne mlade Dance je precej večja zgodba izjemen vpliv in priljubljenost 17 let mlajše ženske, ki naj bi bila, kot poroča Guardian, jeziček na tehtnici pri novem razmerju moči.

Od aktivizma do strankarske politike
Johanne Schmidt-Nielsen opisujejo kot "novo kraljico rdeče-zelene zveze". Pri 27 je mlada, lepa, radikalna in je na nedavnih volitvah prejela občutno več osebnih glasov kot nova predsednica vlade, rezultat, ki je presenetil še njo samo. Ministrska vloga se zdi skoraj zagotovljena, na kar nihče ne bi pomislil še leta 2007, ko je bila Schmidt-Nielsenova bolj znana po svojih aktivističnih udejstvovanjih kot pa strankarski politiki.

V znak protesta proti krčenju študentskih štipendij je v prostore ministrstva za finance odvrgla 200 kilogramov makaronov in 40 litrov paradižnikove omake. Za žensko enakost je lobirala tako, da je na ministrstvo za socialo navesila rdeče naramnice, za pravice istospolno usmerjenih pa je demonstrirala s sajenjem grmov v mestnem parku.
"Govorimo raje o politiki"
Danes dekle zaseda pisarno v vrhnjem nadstropju danskega parlamenta in je sredi težkih pogajanj o novi vladi - očitno je prišla daleč od svojih aktivističnih začetkov. Na njen poulični radikalizem namiguje le diskreten kovinski uhanček v notranjem delu ušesa. A Schmidt-Nielsenova hoče odvrniti pozornost od sebe kot osebe in bi raje pojasnjevala uspeh svoje stranke. "Analitiki so v šoku. Mislijo si, ah, socialistična stranka je tako zrastla, nato pa zamahnejo, da se ljudje v bistvu ne strinjajo z našo politiko, ampak so volili za Johanne zato, ker je mlada in lepa."

Točno to je rekel Michael Ulveman, tiskovni predstavnik nekdanjega premierja Andersa Fogha Rasmussna, ki meni, da bo priljubljenost Schmidt-Nielsenove kratkotrajna: "Mislim, da bodo ljudje doživeli budnico, ker o njej ne vedo veliko. Zdaj bo v parlamentu veliko poslancev, ki imajo zelo radikalna levičarska prepričanja."
Schmidt-Nielsenova se takim namigovanjem le posmehne: "Desnica se skuša spraviti na nas z ustrahovalno kampanjo, češ da je Johanne res nevarna komunistka in da bo državo spremenila v Severno Korejo ali pa Albanijo. A njihova taktika ni delovala. Težko me bodo ljudje krivili za Sovjetsko zvezo - rojena sem bila leta 1984." Očitno levico tudi na severu obkladajo s podobnimi zastarelimi oznakami kot v Sloveniji.

V soju žarometov
Schmidt-Nielsenova je pri spopadih s kritiki vešča igranja na svojo mladost tako, da njeni nasprotniki izpadejo, kot da jih je pokopal čas. Ko je pri 23 letih leta 2007 zastopala svojo stranko na televizijski predvolilni debati, jo je Bendt Bendtsen, vodja konservativcev, misleč, da je asistentka, poslal po kavo. Ta zgodba je po tem v medijih zasenčila vse drugo.
"Mislim, da zdaj ne bi storili tega," se zasmeje. "Bali bi se pristati na naslovnicah kot tisti seksistični starec. Vem, da sem mlada, a parlament bi moral odsevati družbo in to sestavljajo tudi mladi. Nismo vsi 55-letni moški v oblekah in s svojim lastnim podjetjem."

V bistvu bi lahko imeli Schmidt-Nielsenovo že za skoraj veteranko, saj je v politiki že 15 let. "Angažirala sem se pri 12 letih. V šoli je bilo veliko otrok, ki jim starši niso bili sposobni pomagati, zato sem se vprašala, zakaj jim ne bi pomagala šola?" To jo je prignalo na mesto podpredsednice učencev osnove šole. Pri petnajstih se je nato pridružila protiglobalizacijskemu gibanju in protestirala v Pragi, Göteborgu, Bruslju in Rostocku. Leta 2007 je diplomirala iz družboslovja na univerzi Roskilde.
Brez opravičil
Glede tega, kako daleč na levici sedi, se ne opravičuje: "Sem antikapitalistka in socialistka, je to tako radikalno? Tako očitno je, da se okolje ne more spopadati z našim načinom proizvajanja dobrin. Ta obsedenost s slepo rastjo se ne more nadaljevati. Ne verjamem, da je naloga bogatih držav še večja rast - ampak prerazporeditev bogastva, ki ga že imamo."

Schmidt-Nielsenova nedavne volitve vidi kot priložnost za vrnitev države na pravo pot po desetletju desne oblasti. Na vrhu njenih načrtov je razveljavitev stroge zakonodaje o priseljevanju, ki jo je vpeljala skrajno desničarska stranka danskega ljudstva. Odločna je tudi zavreti pobude za omejitev podpore za nezaposlene in dvig starosti upokojitve. "10 let je obstajala logika, da če kar udrihaš po nezaposlenih, se bo na Danskem kot po čudežu nenadoma pojavil cel kup novih delovnih mest. To se seveda ne dogaja, ker ni problem ta, da nočejo delati, ampak da ni nobenega mesta, kjer bi lahko delali."

Ima pa mlada političarka tudi radikalnejše cilje: hoče nacionalizirati energijsko industrijo, vzpostaviti državno banko, obdavčiti finančni sektor in izstopiti iz EU-ja. A za razliko od nekaterih marksistov v njeni stranki ne ponuja veličastnih rešitev za danske težave. "Vemo, da ne moremo dobiti vsega, kar hočemo," priznava.
Svojo vlogo vidi bolj kot vezni člen med zahtevami aktivističnega gibanja in parlamentom. A njeni protestniški dnevi so najverjetneje končani: "Morda ne bom več metala 200 kilogramov makaronov po tleh. Mislim, sploh veste, koliko časa vzame izdelava 200 kilogramov testenin? To je trdo delo."