Hitri koraki proti normalizaciji
Amnestija je del vrste reform, ki so jih v zadnjem času sprožile mjanmarske oblasti, potem ko je lani oblast v državi prevzela civilna vlada, ki uživa podporo vojske. Nekdanji Burmi je več kot pol stoletja s trdo roko vladala vojska z različnimi huntami. Velike spremembe in odločni ter pogumni koraki novih oblasti proti normalizaciji pa vlivajo veliko upanje, da bo ena najrevnejših azijskih držav stopila po razvojni poti sosed.

Od nekdanjega premierja do menihov in upornikov
Med izpuščenimi - državna televizija navaja številko 651, med katerimi prevladujejo politični zaporniki - je tudi nekdanji premier in vodja vojaške obveščevalne službe Khin Njunt, ki je bil od leta 2004, ko so ga odstranili z oblasti, v hišnem priporu. Izpuščen je bil tudi Min Ko Naing, voditelj neuspešnega študentskega upora leta 1988, ki ga je hunta zatrla v krvi, življenje pa je izgubilo več tisoč ljudi. Na prostost je prišel tudi U Kun Tan Oo, najvišji politični predstavnik Šanov, največje etnične manjšine v državi.

Mjanmarske oblasti so že oktobra lani izpustile okoli 200 političnih zapornikov, po zadnji amnestiji pa naj bi jih bilo zaprtih še med 500 in 1.500 ljudi, večinoma pripadnikov etničnih manjšin Karenov, Kačinov in Šanov. Do amnestije je prišlo le dan po tem, ko je vojska podpisala premirje tudi s Kareni, še zadnjimi izmed uporniških manjšin.

Nekateri disidenti že na poti domov
Nove pomilostitve je pozdravila tudi že Aung San Su Či, osrednja opozicijska voditeljica, ki je bila zadnjih 25 let večinoma v hišnem priporu. "Pozdravljamo izpustitve. Nekateri disidentski voditelji so že na poti domov," so se novice veselili v taboru strank NLD, ki si na prihajajočih volitvah obeta zmago, ki bi pomenila dokončno demokratizacijo države in osvoboditev iz vojaškega primeža, zardi česar je bil Mjanmar ena najskrivnostnejših in nedostopnih držav sveta.