Nova mesta, ki vznikajo iz puščave, sicer niso nič novega v zgodovini Egipta. Ideje za širjenje Kaira v puščavo segajo že v petdeseta leta, v čas predsednika Naserja. Od leta 1976, ko se je takšnega projekta lotil predsednik Anwar Sadat, so jih zgradili 23, in sicer večinoma okoli Kaira, pa tudi v delti Nila in blizu Aleksandrije. Iz prenaseljenih mest naj bi pritegnila milijone, a v njih menda živi manj kot 800.000 ljudi. Vnovična prizadevanja za razbremenitev prenaseljenih in kaotičnih mest, kot sta Kairo in Aleksandrija, so v časopisu The Nation poimenovali "egiptovska nacionalna kampanja" ali celo "križarska vojna".

Mesto superlativov na pol poti med Kairom in Sueškim prekopom
Zadnja etapa tega križarskega pohoda je torej nova administrativna prestolnica, ki leži 45 kilometrov vzhodno od Kaira, na pol poti do Sueškega kanala. To novo mesto med drugim vključuje najvišji nebotičnik v Afriki (mimogrede, 20 nebotičnikov gradijo/so zgradili Kitajci), hotelske kapacitete s 40.000 sobami, 663 bolnišnic, 1250 mošej in cerkev, 21 stanovanjskih sosesk oziroma 1.1 milijona stanovanj za vsaj 5 milijonov (pojavlja se tudi podatek 6,5 milijona) prebivalcev, park dvakratne velikosti Centralnega parka, skoraj 4 kvadratne kilometre tematskih parkov – vse to v velikosti Singapurja.

Natečaj za ime novega mesta so razpisali že pred leti, vendar vsi še vedno govorijo o novi administrativni prestolnici. Že trenutni naziv namiguje na to, da bo mesto vključevalo predsedniško palačo, prostore za ministrstva in tuja veleposlaništva. Podatki iz maja govorijo, da se je v nove prostore že preselilo 14 ministrstev.

Mesto, ki naj bi bilo s svojo zračnostjo in čistočo antiteza natrpanemu Kairu, naj bi še privlačnejše naredila umetna jezera in zelene površine; odprto vodo skupaj z zelenjem so poimenovali kar "zelena reka". Seveda se postavlja vprašanje o porabi vode, in sicer tudi zato, ker se količina vode v Nilu manjša, med drugim menda zaradi ogromnega jeza v Etiopiji. Ko bo projekt končan, naj bi novo mesto porabilo kar 1,5 milijona kubičnih metrov vode na dan in tako odvzemalo tudi del vode, ki se steka v druga bližnja satelitska mesta Kaira.

Ker je že bil omenjen slog "faraonskega futurizma", omenimo, da nova prestolnica faraonsko preteklost evocira s kristalno piramido in motivi, za katere so bili inspiracija egipčanski bogovi. Ali bo vse to pritegnilo Egipčane, da se bodo v novo mesto tudi preselili, ni jasno. Mnogi menijo, da se kaj lahko zgodi, da bo nova administrativna prestolnica postala mesto duhov, kakršnih mnogo najdemo na Kitajskem. Razlog naj bi bile tudi cene nepremičnin, ki naj bi bile izziv tudi za novi srednji razred in državne uradnike, ki so bili "ciljna tarča" vlagateljev.

Kar zadeva naložbe, je izjemno zanimiva vloga vojske. Kar 51 odstotkov družbe ACUD (Administrative Capital for Urban Development), ki nadzira projekt, je namreč v lasti vojske, 49 odstotkov pa nadzira ministrstvo za stanovanja. ACUD ima vlogo tudi pri upravljanju praznih stavb, ki ostanejo za uradništvom, ki se preseli v novo mesto. Čeprav ni še povsem jasno, kaj bodo s tem nepremičninskim fondom naredili. Pojavila se je celo ideja, da bi jih preuredili v hotele.

Koliko denarja bo na koncu pogoltnila gradnja nove administrativne prestolnice, še ni znano. Prve ocene v letu 2015, ko so predstavili načrt in tudi že maketo novega mesta, so predvidevale nekaj manj kot 30 milijard evrov. Šest let po zagonu projekta je ocenjena cena narasla na več kot 68 milijard evrov. Za Egipt to pomeni veliko breme, saj država finančno nikakor ne stoji dobro. V nekaj letih se je državni dolg početveril, v šestih letih pa je država od mednarodnega denarnega sklada prejela tri posojila v skupni vrednosti skoraj 19 milijard evrov. Pod predsednikom el Sisijem se je država močno zadolževala za njegove mega projekte (med drugim za širjenje Sueškega prekopa, ki pa ne prinaša predvidenega denarja), tudi za kupovanje orožja.

Še dodatno je Egipt prizadela ruska invazija v Ukrajini, ki je vodila do višjih obrestnih mer in rasti inflacije. Vse skupaj je vodilo celo do tega, da je vlada ukazala, naj trgovska središča, stadioni in drugi javni objekti zmanjšajo delovanje klimatskih naprav in nekoliko "zadimijo" osvetlitev, da bi privarčevano energijo lahko izvažali.

A uradni Egipt prav nepremičninski sektor razume kot pomemben, če ne celo bistven motor gospodarske rasti. Tako se gradnja kljub žalostnemu videzu novih mest v puščavi še naprej spodbuja. Tudi pri tem je mogoče najti primerjavo s Kitajsko in opozoriti na to, kaj se s kitajskim nepremičninskim sektorjem in giganti med vlagatelji dogaja v zadnjem času. Poleg tega je za Egipt značilno, da je več vlad (domnevno) razvojne projekte v puščavi uporabljajo kot (lažno) obljubo razvoja, kot sredstvo preusmerjanja pozornosti od resničnih težav v državi, v kateri je BDP na prebivalca približno 3300 ali 3400 (odvisno od vira podatkov) evrov.

Zdi se, da v Egiptu tega ne problematizirajo, vendar je treba omeniti, da novo mesto oglašujejo kot pametno mesto. To naj bi pomenilo tudi varno mesto in obenem kamere in senzorje na vsakem koraku. Vse skupaj pa naj bi nadzirali iz osrednjega nadzornega središča.

Poleg že omenjenih nebotičnikov novo administrativno prestolnico zaznamuje še nekaj velikopoteznih gradenj: največja katedrala v Egiptu in na Bližnjem vzhodu, ki naj bi služila koptskim kristjanom; največja mošeja v Afriki in še druga največja mošeja v Egiptu; oktagon ali sedež ministrstva za obrambo; novo letališče; drugi največji stadion v Afriki; že omenjeni ikonični nebotičnik, najvišja stavba v Afriki …

Nedvoumno Kairo potrebuje nove stanovanjske kapacitete. Uradno ima trenutno nekaj več kot 22 milijonov prebivalcev in velja za najhitreje rastoče mesto na svetu. Podatki so sicer že stari nekaj let, a vseeno povedni: samo v letu 2017 je število prebivalcev narastlo za pol milijona. Do leta 2050 pa naj bi število prebivalcev doseglo 40 milijonov.

Ambiciozni načrti modernizacije Kaira pa prihajajo navzkriž tudi z varovanjem kulturne dediščine. Omeniti moramo velikopotezno gradnjo avtocest. Projekt je vzbudil za Egipt neobičajno ogorčenje ljudi, ko so začeli rušiti oziroma odstranjevati za številne Egipčane sveto mesto mrtvih. Kot je poročala agencija Associated Press (AP), so že odstranili več sto grobnic in mavzolejev. Zgodovinar, poimenovan zgolj z imenom Omar, je za AP povedal: "Vedno smo mislili, da ne glede na to, kaj se dogaja drugje v Kairu, bo mesto mrtvih varno. Zdaj vidimo, da to ni tako."

Lahko se le sprašujemo, kateri bo naslednji velikopotezni projekt z vprašljivim odnosom do zgodovine in tradicije. Predsednik el Sisi je med volilno kampanjo obljubil 26 novih turističnih mest, osem letališč, tri pristanišča, območje proste trgovine, novo industrijsko mesto na severu Sinajskega polotoka ter preobrazbo več kot štiri milijone akrov puščave v kmetijske površine. Če ne drugega, se lahko vprašamo, od kod bo prišla zadostna količina vode za celoten predvideni program …