Ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) se je po Braziliji, Mehiki, Italiji, Franciji in Nemčiji na "piki" znašla še v Španiji, saj tamkajšnji mediji poročajo, da so Američani v njihovi državi zbirali številke in lokacije klicateljev in naslovnikov, vsebina pa jih ni zanimala. Sledili naj bi tudi SMS-sporočilom in elektronski pošti, in sicer med 8. decembrom 2012 in 8. januarjem letos. Vir teh informacij je znova nekdanji pogodbenik NSA-ja, ameriški žvižgač Edward Snowden.

Bela hiša najnovejših obtožb, ki sta jih objavila osrednja španska časopisa El Pais in El Mundo, še ni komentirala, Madrid pa je na posvet povabil ameriškega veleposlanika v državi in od njega zahteval pojasnila.

Merklovi prisluškovali celo desetletje?
Te obtožbe so prišle na dan prav v času, ko se delegacija Evropske unije odpravlja v Washington, kjer bo imela niz sestankov na temo vohunjenja in prisluškovanja, ki ga je očitno več let izvajal NSA tudi pri svojih zahodnih partnerjih. Nemško-ameriški odnosi pa so se znašli na najnižji točki v zadnjem obdobju, ko je prišlo na dan, da so Američani od leta 2003 prisluškovali prenosnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel, operacijo pa naj bi prekinili šele pred nekaj meseci. Ameriški predsednik Barack Obama naj bi za to vedel od leta 2010, a akcije ni ustavil, saj Merklovi menda "ni zaupal".

Japonci zavrnili Američane
Novice o ameriški obveščevalni dejavnosti pa prihajajo tudi z drugega konca sveta. Japonski mediji tako poročajo, da je NSA leta 2011 zaprosil japonsko vlado za pomoč pri nadzoru optičnih kablov, ki prenašajo osebne podatke prek Japonske v azijsko-tihomorsko regijo. Cilj je bil menda omogočiti, da bi ZDA prisluškovale Kitajski, trdijo mediji, a Japonska je takšno prošnjo zavrnila, za to pa podala dva razloga - pravne omejitve in pomanjkanje kadrov.

Po poročanju britanskega Guardiana, ki se prav tako sklicuje na dokumente, ki jih je poslal Snowden, naj bi NSA sicer prisluškoval kar 35 svetovnim voditeljem.

Celo Američani dvignili glas
Zaradi spornih programov vohunjenja NSA-ja pa se je v nedeljo pred kongresom v Washingtonu zbralo več kot 2.000 protestnikov, ki so izražali nezadovoljstvo zaradi dejavnosti skrivnostne ameriške agencije. Protestni shod je potekal na 12. obletnico potrditve zloglasnega domoljubnega zakona, ki skladno z doktrino boja proti terorizmu ameriški vladi daje skoraj neomejena nadzorna pooblastila. Shod je potekal v organizaciji koalicije skupin pod imenom "Nehajte nas opazovati", v kateri sodelujejo tako levičarske kot desničarske skupine, ki nasprotujejo vladnemu nadzoru.