Nova papeška konstitucija, ki jo katoliški svet pričakuje že leta, Frančišek pa jo je brez napovedi objavil opoldne, poenostavlja strukturo rimske kurije: laiki bodo po novem v njej lahko zasedali tudi vodilna mesta.

Na praznik svetega Jožefa, ki ga ima Frančišek za svojega tolažnika, je prišla nova apostolska konstitucija Praedicate Evangelium. Cerkev in rimska kurija sta tako dobili novo ustavo, ki bo začela veljati na binkošti in nadomestila dozdajšnjo iz leta 1988.

Temeljno vodilo konstitucije je "misijonarsko spreobrnjenje" Cerkve ob upoštevanju celotne verske skupnosti in sinodalnosti v njej. Rimska kurija zato ne stoji več med papežem in škofi, temveč služi tako enemu kot drugim. Konstitucija predvideva, da bodo na vodilna mesta v njej prišli tudi katoliški laiki, poglavitni merili zaposlovanja pa naj bi postali osebna integriteta in profesionalnost.

Državno tajništvo, dikasteriji in organizmi

Rimska kurija se bo po novem delila na državno tajništvo, dikasterije in organizme. Tajništvo bo imelo tri sekcije: za splošne zadeve, za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami ter za diplomatski korpus Svetega sedeža.

Nekdanje kongregacije in papeški sveti so po novem združeni v šestnajst dikasterijev: najpomembnejši je dikasterij za evangelizacijo, katerega prefekt bo papež sam; najnovejši je dikasterij za dobra dela usmiljenja s pristojnostmi dozdajšnjega papeškega miloščinarja. Komisija za zaščito mladoletnih v Cerkvi bo delovala pod streho dikasterija za nauk vere, toda s svojim predsednikom in sekretarjem.

Kurijo dopolnjujejo štirje sodstveni organizmi in šest gospodarskih. Poleg teh bo imela kurija še naprej tudi prefekturo papeške hiše, urad za papeževe liturgične slovesnosti ter Kamerlenga svete rimske cerkve, čigar funkcija pa se aktivira samo v času izpraznitve papeškega sedeža.