V enem dnevu je ukrajinskim silam na različnih predelih v okolici Bahmuta uspelo napredovati od 150 do 1700 metrov, je danes povedal tiskovni predstavnik vojaškega poveljstva vzhodne Ukrajine Sergij Čerevatij, pri čemer pa ni podal natančnih podatkov o lokaciji ukrajinskega napredovanja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Napredovanje ukrajinskih sil je potrdil tudi vodja Wagnerja Prigožin. Pojasnil je, da so ukrajinske sile napredovale za skoraj 600 metrov, ob tem pa rusko vojsko in paravojaške sile pozval, naj Kijevu ne prepustijo zavzetja bližnje vasice Sako in Vantseti.
Zapuščena vasica se sicer nahaja približno 16 kilometrov severno od Bahmuta in okoli pet kilometrov od mesta Soledar.
Bahmut na vzhodu Ukrajine, kjer je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo praktično brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.
Kijev že dlje časa opozarja, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na celotni vzhodni fronti, ukrajinska strategija pri obrambi Bahmuta pa naj bi bila zmanjšati zmožnost Rusije, da bi v prihodnjih mesecih napredovala ali začela morebitno novo ofenzivo, in pridobiti čas, da se ukrajinske sile pripravijo na protiofenzivo.
Nove rakete nad Kijevom, v Odesi smrtna žrtev
Ruske sile so zjutraj devetič ta mesec z raketami napadle ukrajinsko glavno mesto Kijev in tudi nekatera druga območja. V Odesi je bil ubit en človek, dva sta ranjena. Župan Kijeva Vitalij Kličko je prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih.
Kijevske sile so sporočile, da prve informacije kažejo, da so bile vse prihajajoče rakete uničene, pozneje so sporočile, da so sestrelile 29 od 30 izstreljenih raket.
"Napad na glavno mesto se nadaljuje. Ne zapuščajte zaklonišč med alarmom za zračni napad," je na Telegramu prebivalce Kijeva pozval župan Kličko. "Serija letalskih napadov na Kijev, ki so po moči, intenzivnosti in raznolikosti brez primere, se nadaljuje. To je deveti zaporedni zračni napad na prestolnico od začetka maja," je opozoril Sergij Popko, vodja civilne in vojaške uprave Kijeva. Kot je dodal, v prestolnici niso poročali o nobeni žrtvi.
Po njegovih besedah so ruski bombniki z območja Kaspijskega morja izstrelili vodene rakete, prestolnico pa so nato preletela izvidniška brezpilotna letala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vsi sovražni cilji v zračnem prostoru Kijeva so bili uničeni," je dejal Popko.
V Odesi je bil v napadih ubit en človek, dva pa sta bila ranjena, potem ko je raketa zadela industrijski objekt, je sporočila ukrajinska vojska.
Vojska je poročala tudi o napadih z vodenimi raketami v pokrajini Vinice v osrednjem delu Ukrajine, mediji poročajo tudi o eksplozijah v mestih Hmeljnicki in Žitomir.
V srednih napadih je bilo v napadih ubitih najmanj osem ljudi, 17 je bilo ranjenih, je poročal BBC.
Ukrajinske sile naj bi se počasi, a vztrajno pripravljale na obsežno protiofenzivo. Zahodni uradniki menijo, da je ukrajinska vojska v "okrepljenem stanju pripravljenosti". Ukrajinske vojaške moči se krepijo s povečanjem vojaške opreme, pa tudi s čiščenjem min in postavljanjem mostov čez reke in z izvajanjem napadov na oddaljene tarče z raketami dolgega dosega.
V sredo se je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba srečal s kitajskim diplomatom in zavrnil vsakršen mirovni načrt, ki bi vključeval ukrajinsko odpoved ozemlju.
Kot smo poročali, sta Rusija in Ukrajina v sredo za dva meseca podaljšali sporazum o izvozu ukrajinskega žita čez Črno morje, ki velja od julija lani, je dan pred iztekom veljavnosti sporazuma sporočil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
Na Krimu iztirili vlak z žitom
Ruski uradniki so sporočili, da je bil zaradi eksplozije ustavljen železniški promet med Simferopolom, prestolnico Krimskega polotoka, in Sevastopolom. Pozneje so sporočili, da se je iztiril vlak z žitom. Krimske železnice so sporočile, da je iztirjanje povzročilo "vmešavanje od zunaj." Ranjenih ni bilo. S tem je po navedbah AFP očitno mislil na sabotažo, saj so ta izraz že uporabili v primeru iztirjenja dveh tovornih vlakov v začetku maja v ruski pokrajini Brjansk, ki meji na Ukrajino. Vlaka sta se takrat iztirila po sprožitvi eksplozivne naprave, pri čemer v obeh primerih ni bilo žrtev.
Kanali na Telegramu, ki so blizu ruskim oblastem, kot so Baza, Mash in 112, trdijo, da je tudi današnje iztirjenje vlaka povzročila eksplozija. Mash je poročal, da je eksplozija povzročila krater s premerom 15 metrov in poškodovala 50 metrov proge. Na posnetkih, ki jih je objavil, je videti dva prevrnjena vagona na tirih sredi kupa gramoza.
"Ni čudežnega zdravila"
Kitajski posebni odposlanec Li Huj, najvišji kitajski uradnik, ki je obiskal Ukrajino po začetku ruske ofenzive februarja lani, je po obisku v Ukrajini dejal, da za končanje vojne v Ukrajini ni čudežnega zdravila. Ob tem je Kijev in Moskvo pozval, naj ustvarita razmere za mirovna pogajanja, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. "Ni zdravila za rešitev krize, strani morata (...) zgraditi odnos medsebojnega zaupanja in ustvariti možnosti za ustavitev vojne ter začetek dialoga," je dejal Li, ki se je v torek in sredo z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in drugimi visokimi predstavniki
ukrajinske vlade pogovarjal o "politični rešitvi krize", so sporočili v Pekingu.
Kot so dodali, je Kitajska "pripravljena pozvati mednarodno skupnost, da oblikuje največji skupni imenovalec za rešitev ukrajinske krize".
Po navedbah Pekinga bo posebni odposlanec obiskal tudi Rusijo, Poljsko, Nemčijo in Francijo, kjer se bo pogovarjal o politični rešitvi vojne. Cilj turneje je promocija kitajskega načrta za rešitev konflikta v Ukrajini. Kitajska, strateška zaveznica Rusije, ni obsodila ruske invazije v Ukrajini in se skuša predstaviti kot nevtralna posrednica, ki bi lahko pomagala končati spopade.
Moskva potrdila, da pričakuje afriško delegacijo
Moskvo bo obiskala delegacija voditeljev afriških držav, ki bo predstavila mirovni načrt za Ukrajino, vendar datum obiska še ni določen, je potrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Rusija je pripravljena "zelo pozorno prisluhniti vsem predlogom, ki bodo omogočili ureditev razmer v Ukrajini", je dejal po poročanju tujih agencij.
"Skupina držav pošilja delegacijo, ki bo med drugim obiskala Moskvo," je dejal Peskov po telefonskem pogovoru med ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso, ki je potekal v preteklih dneh.
Afrika "meni, da je treba v mednarodnih prizadevanjih za rešitev razmer v Ukrajini slišati njen glas", je Peskov po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povzel besede Ramaphose.
Pogovori o točnem datumu obiska še potekajo, vendar pa naj bi se Putin z delegacijo sešel pred vrhom Afrika-Rusija, ki bo 27. in 28. julija, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ramaphosa bo poleg Moskve obiskal tudi Kijev, so v sredo potrdili v uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Ramaphosa je v torek napovedal, da bodo voditelji šestih afriških držav odpotovali v Rusijo in Ukrajino takoj, ko bo to mogoče, da bi pomagali najti rešitev konflikta v Ukrajini. Dodal je, da so pobudo pripravile Zambija, Senegal, Republika Kongo, Uganda, Egipt in Južna Afrika, več podrobnosti pa ni navedel.
V Afriki zaskrbljeni zaradi novega povišanja cen hrane
V Afriki vojno v Ukrajini spremljajo z vse večjo zaskrbljenostjo. Ukrajina je namreč ena največjih izvoznic žita. Bojijo se, da bo nadaljnje oviranje izvoza kljub dogovoru o podaljšanju izvajanja sporazuma o žitu povzročilo novo povišanje cen hrane, kar bi prizadelo predvsem prebivalce najrevnejših držav.
Južnoafriški predsednik je pojasnil, da so Afriško unijo in generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa seznanili s pobudo in da sta jo pozdravila.
Prizadevanja bi lahko Južni Afriki v vlogi posrednika pomagala popraviti podobo po obtožbah o približevanju države Rusiji. Eden izmed dokazov za to naj bi bil tudi ponedeljkov obisk poveljnika južnoafriških kopenskih sil v Moskvi, kjer naj bi se pogovarjal o vojaškem sodelovanju.
Prejšnji petek je ameriški veleposlanik v Pretorii Reuben Brigety Južno Afriko obtožil, da je navzlic svoji nevtralnosti glede konflikta v Ukrajini prikrito dobavljala orožje Rusiji. Južnoafriške oblasti so očitke zavrnile, a napovedale, da jih bodo preiskale, kar so v Washingtonu pozdravili.
Južnoafriško zunanje ministrstvo je pozneje sporočilo, da se jim je ameriški veleposlanik opravičil za omenjene trditve. Brigety pa je po srečanju na ministrstvu na družbenih medijih izrazil hvaležnost za "priložnost, da je lahko popravil morebiten napačen vtis", ki so ga pustile njegove izjave v javnosti. Potrdil je trdno partnerstvo med državama.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje