A če na premierski stolček sedeta Janez Janša in Zoran Milanović, je vprašanje, kako, če sploh, bi sodelovala.

Hrvaški dnevnik Novi list tako izpostavlja, da gre za potencialno eksplozivno kombinacijo dveh nepopustljivih in trdih osebnosti, odnosi med državama pa zahtevajo konstruktivnost in kompromis.

Milanović in Janša prihajata iz popolnoma drugačnih filmov, poudarja Novi list. Iz generacije, ki je izborila slovensko neodvisnost, je Janša še edini na sceni, čeprav ga je najbolj zaznamovalo ravno "vojaško obdobje". Milanović je intelektualno in politično dozorel v popolnoma drugih okoliščinah in je neobremenjen z dogodki izpred 20 let, ocenjuje reški časnik.

Kaj bo z arbitražnim sporazumom?
Bodoča premierja prihajata iz nasprotnih političnih taborov, kar pa ni nujno težava, nadaljuje časnik. Milanović in Janša ne bosta v takem položaju, kot so bili njuni predhodniki, odnosi med državama pa niso obremenjeni s težavami, kakršnim smo bili priča pred leti. V predvolilnih kampanjah na Hrvaškem in v Sloveniji po dolgih letih ni bilo ozemeljskega populizma, ob tem spomni komentator časnika.

V odnosih med Hrvaško in Slovenijo je sicer treba še marsikaj postoriti. Po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z EU-jem sledi postopek ratifikacije v državah članicah Unije. "Ratifikacija bo velik izziv za Janšo, od tega je odvisna njegova politična verodostojnost," izpostavlja časnik. Navaja, da si je Janša upal blokirati vstop Hrvaške v Nato in pozneje tudi arbitražni sporazum, čeprav je v obeh primerih ogrožal odnose z EU-jem in ZDA.

Po navedbah Novega lista je Milanović nepopustljiv, ko gre za hrvaške nacionalne interese, odnos z Janšo pa bo daleč od rdeče-črne idile zdajšnjih premierjev Boruta Pahorja in Jadranke Kosor. Časnik še ugiba, da bo Janšev vodja diplomacije Dimitrij Rupel: "Si lahko predstavljate, kako bo, ko se bo njegova nadutost namerila na ego Vesne Pusić, ki bo prevzela hrvaško diplomacijo? Ta trk bo prekašal tistega med Milanovićem in Janšo."
Velik padec HDZ-ja
Sodeč po vseh anketah bo na Hrvaškem v nedeljo sicer zanesljivo slavila levosredinska koalicija kukuriku (SDP, HNS, IDS, HSU), ki ji napovedujejo od 35 do 40 odstotkov glasov. Zadnje dni pred volitvami so raziskave znova pokazale, da vladajočemu HDZ-ju z Jadranko Kosor na čelu grozi najhujši poraz do zdaj v tekmah za sabor. Raziskave kažejo, da ima HDZ približno 20-odstotno podporo.

Razloge za pričakovan poraz HDZ je treba iskati predvsem v številnih korupcijskih aferah, ki naj bi zajele vse pore stranke, od bivšega predsednika in premierja Iva Sanaderja do voznikov in vratarjev na sedežu vladajoče stranke. Nazadnje je bil zaradi domnevnih črnih skladov, iz katerih naj bi bogato financirali prejšnje predvolilne kampanje, osumljen tudi HDZ kot pravna oseba.

Boj proti korupciji, ki ga HDZ razglaša za svoj uspeh, je do zdaj razkril malverzacije zgolj v strukturah vladajoče stranke. Policija je vložila vrsto kazenskih ovadb tudi proti članom koalicije kukuriku, a tožilstvu ni uspelo vložiti nobene obtožnice.

Drugi veliki razlog za padec priljubljenosti stranke so slabi ekonomski kazalci države, ki so se odrazili v občutnem znižanju standarda prebivalcev. Koalicijska vlada, ki jo je vodila HDZ, je najprej zanikala, da gospodarska kriza sploh obstaja, potem pa ni odločno izvajala niti svojih programov, ki so jih razglašali kot pot za izhod iz globoke gospodarske krize.
Zaslišali Kosorjevo
Medtem pa Jutarnji list poroča, da so preiskovalci hrvaškega protikorupcijskega urada 11. novembra zaslišali hrvaško premierko Jadranka Kosor o financiranju HDZ-ja. Kosorjeva naj bi med pričevanjem v primeru Fimi-media med drugim dejala, da ni bilo potrebe za nezakonito financiranje stranke, ker so imeli dovolj denarja.

"Med letoma 2000 in 2009, ko sem bila v predsedstvu stranke, ne v tem niti v katerem drugem organu HDZ-ja nikoli nismo razpravljali o financiranju stranke," je izjavila Kosorjeva in s tem zanikala trditve svojega bivšega vodje v vladi in stranki Iva Sanaderja, ki je preiskovalcem povedal, da so v HDZ kolektivno odločali o načinih financiranja stranke.

Zagrebški dnevnik je objavil pričevanje Kosorjeve, čeprav gre za potencialno kaznivo dejanje glede na to, da preiskava v primeru Fimi-medie še poteka.