66-letni Hagel je zanimiva izbira Baracka Obame za novega obrambnega ministra ZDA. Ne le zato, ker je republikanec - demokratski predsedniki so v preteklosti že dvakrat področje obrambe prepustili predstavniku stranke tekmice (Obama je na začetku svojega mandata obdržal Bushevega Roberta Gatesa, Bill Clinton pa je imenoval Billa Cohena) -, ampak zaradi svojih precej neodvisnih pogledov na nekatere ključne teme.

Verjetno tudi zato republikanci nad izbiro niso navdušeni, pa čeprav gre za njihovega strankarskega kolega. Haglu republikanci med drugim očitajo, da vodi do Izraela sovražno politiko in da je naiven glede Irana.

Haglu so po drugi strani bolj naklonjeni demokrati, a tudi ne vsi, tako da se napoveduje oster boj za 60 glasov, kolikor jih Hagel potrebuje za potrditev v senatu.

Protiizraelski?
Prva točka spora je nedvomno Izrael, od nekdaj občutljiva tema za ZDA, ki veljajo za eno večjih zaveznic Izraela. Haglu se je pred leti v intervjuju "zareklo", da "judovski lobi ustrahuje veliko ljudi (v senatu)". Izjava je dvignila veliko prahu, Hagel pa je z njo dobil oznako "protiizraelskega" politika. Viden republikanski senator Lindsey Graham je tako dejal, da bi bil Hagel "najbolj antagonističen obrambni minister do države Izrael v zgodovini našega naroda". Označil ga je kot "neverjetno sporno" izbiro, s katero se številni, med drugim on sam, ne bodo mogli sprijazniti.

Resnica sicer je, da je za kongresne standarde Hagel glede Izraela precej neodvisen - v poseben odnos med ZDA in Izrael verjame, ne verjame pa, da bi morale ZDA brez kritike sprejemati vsa dejanja Izraela. V preteklosti je sicer večinoma glasoval za podporo Izraelu, ni pa, kot piše Washington Post, tako čustveno povezan z Izraelom kot nekateri njegovi nekdanji kongresni kolegi.
Dejstvo tudi je, da Hagel s svojo izjavo ni povedal ničesar, kar ne bi bilo res - da je proizraelski lobi močan, vedo vsi v Washingtonu in zunanji opazovalci, kongresniki pa dobro vedo, kako močna je proizraelska skupnost - tega samo javno ne povedo. Poleg tega je Hagel leta 2009 ZDA pozval, naj vodijo s Hamasom dialog, da bi kaj dosegle, leta 2006 pa ni hotel podpisati pisma, ki je EU pozival, naj razglasi Hezbolah za teroristično organizacijo.
Popustljiv do Irana
"Sporno" je tudi Haglovo stališče do Irana. Pred kratkim se je namreč odkrito vprašal o učinkovitosti sankcij, uvedenih proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Lobirati so namreč že začele prej omenjene proizraelske in neokonservativne skupine, ki si želijo na tem položaju nepopustljivega človeka s trdnimi stališči.

Haglov odnos do vojne je druga točka. Po eni strani gre za odlikovanega veterana vojne v Vietnamu, po drugi strani pa Hagel slovi po svojih od strankarske pripadnosti neodvisnih stališčih in pa nagnjenosti, da govori brez dlake na jeziku. Nekateri republikanci mu niso nikoli odpustili njegove glasne kritike na račun prejšnjega predsednika Georgea Busha mlajšega in njegove vojne v Iraku.

Veteran, ki gleda na vojno z obeh strani
Hagel nedvomno ni pacifist, je pa, kar se tiče vprašanja vojne, realist. Ponosen je na ameriško vojsko, leta 2002 je glasoval za posredovanje v Iraku, a se je pozneje obrnil proti njemu, leta 2007 pa nasprotoval povečanju števila vojakov v državi. Hagel meni, da nekaterim njegovim strankarskim kolegom manjka veteranskih izkušenj, ko so "sredi džungle čepeli v luknjah in gledali, kako njihovim prijateljem letijo glave".

"Hagel je najhujša nočna mora neokonservativcev, ker gre za vojaka, uspešnega poslovneža in senatorja, ki dejansko misli, da se da nekatera vprašanja rešiti tudi kako drugače kot s silo," je za New York Times povedal Richard L. Armitage, nekdanja desna roka Colina Powella. William Kristol, neokonservativni politični analitik, pa: "Precej raje bi imel obrambnega ministra, ki bi bil bolj 'mainstreamovski' internacionalist, ne pa tip, obseden s tem, koliko ZDA uporabljajo silo, ki bi bil vedno na strani nasprotnikov vojaških posredovanj."