...gredo nazaj v Slovenijo plačat račun in končajo svoj obed na hrvaški zemlji ob igranju bilijarda in šilcu tamkajšnjega hruškovega žganja. To lahko storijo zaradi muhave zgodovine in geografske napake. Da bi preprečil kakšno zmedo, je lastnik gostilne, 36-letni Saša Kalin, na tleh narisal rumeno črto, ki ločuje slovenski in hrvaški del gostilne. Opiti gostje, ki po odhodu iz gostilne zatavajo, so hitro ustavljeni: pričakajo jih oboroženi in resni hrvaški obmejni stražarji. "To je Balkan, in vsak košček zemlje šteje," pravi Kalin, čigar oče je Slovenec, mama pa Hrvatica. Ko se je 1. maja 2004 zbudil, je ugotovil, da je slovenski del njegove gostilne v EU-ju, hrvaški pa ne.

Spor o meji, dolgi nekaj dolžin nogometnega igrišča
Kje se Slovenija konča in Hrvaška začne, bi bila lahko na prvi pogled prikrita območna zadeva. A nenadoma je to postalo vprašanje geopolitčne pomembnosti, mejni spor, ki sega že v čas razpada Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja, pa zdaj grozi, da bo ustavil približevanje vzhodnih držav EU-ju in Natu. Spor vsebuje reševanje meje na morju, ki je dolga nekaj dolžin nogometnega igrišča in nekaj majhnih vasic na severu istrskega polotoka. Težko razumljiva za neizkušene, a zadeva je za ponosne Slovence in Hrvate na območju, dolgo zaznamovanem s krvavimi spopadi zaradi ozemlja, smrtno resna.

Bistvo spora je ozemlje v Piranskem zalivu, ki zajema okoli osem kvadratnih milj Jadranskega morja. Hrvati želijo povleči mejo po sredini zaliva, čemur Slovenija nasprotuje, rekoč, da bi preprosta delitev zaliva ovirala neposreden dostop njenih ladij do odprtega morja. Paradoksalno, čeprav je bilo območje vpleteno v številne vojne v 90. letih prejšnjega stoletja, se Slovenija in Hrvaška, oba dela nekdanje Jugoslavije, nikoli nista zapletli v medsebojno vojno. Čeprav govorita različna jezika, sta bili obe del Avstro-Ogrske in obe imata rimskokatoliško versko identiteto.

Rivalstvo obstaja
Toda rivalstvo vseeno obstaja. Slovenci, ki so ponosni na svojo srednjeevropsko delovno etiko, Hrvate prikazujejo kot lene in pretirano nacionalistične, ki ne upoštevajo zakonov. Hrvati se po drugi strani norčujejo iz Slovencev, da so ošabni in brez humorja. Prav tako se norčujejo iz Slovenije zaradi njene majhnosti.

Slovenija je bila prva država nekdanje Jugoslavije, ki se je leta 2004 pridružila EU-ju, in prva nekdanja komunistična država, ki je uvedla evro. Hrvaška se želi priključiti EU-ju, a je Slovenija decembra ustavila njeno približevanje. Če se zadeve v nekaj tednih ne bodo spremenile, potem Hrvaška ne bo dokončala pogajanj o članstvu do konca leta, kar bi postavilo pod vprašaj nadaljnjo širitev EU-ja na Zahodnem Balkanu.

Nestrinjanje držav ogroža tudi slovesnost ob 60. obletnici Nata, ki bo prihodnji mesec Strasbourgu, kjer naj bi bili Hrvaška in Albanija sprejeti kot novi državi članici. Čeprav slovenska vlada vztraja, da podpira vstop Hrvaške v Nato, Stranka slovenskega naroda, nacionalistična stranka, zbira 40.000 podpisov, ki so potrebni za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato. Če bi referendum izvedli in bi volivci izglasovali ne, potem bi bila slovenska vlada prisiljena preprečiti vstop Hrvaške.

"Slovenija izkorišča svoj položaj države članice EU-ja in misli, da nas lahko izsiljuje," pravi Tomislav Jakić, svetovalec za zunanjo politiko hrvaškega predsednika Stjepana Mesića. "Naše izhodišče je, da za vstop v EU nismo pripravljeni plačati z ozemljem." Jakić trdi, da je svoboden dostop slovenskih ladij prek hrvaških voda zagotovljen z mednarodnim pravom, s čimer želi zanikati slovenske trditve.

Iztok Mirošič, koordinator za Hrvaško na slovenskem zunanjem ministrstvi, pa pravi, da je imela Slovenija vedno neposreden stik z odprtim morjem, ko je bila del Jugoslavije, in da gre pri ohranitvi te pravice za stvar načelnosti. Ob tem dodaja, da je Hrvaška, in ne Slovenija, vpletla mejni spor v pristopna pogajanja. "Mi ne želimo blokirati Hrvaške pri njenem vstopu v EU," pravi Mirošič, "toda v to bomo prisiljeni, če ne bomo sklenili kompromisa."

Borut Grgić, ustanovitelj Inštituta za strateške študije v Ljubljani, pravi, da se obe strani pričkata, da bi s tem okrepili nacionalno identiteto, posvaril pa je, da bi to lahko privedlo do nevarnega precedensa. "Slovenija zdaj otežuje stvari za Hrvaško," pravi Grgić. "Če se bo Hrvaška priključila, potem bo stvari oteževala Srbiji, in potem bo Srbija blokirala Kosovo. Kot rezultat tega spora bo celotna regija storila korak nazaj."

Na Obrežju v Sloveniji in na drugi strani sobe v Bregani na Hrvaškem je spor glede ozemlja izzval močna čustva. Ko je Jugoslavija leta 1991 razpadla, je bila meja postavljena vzdolž potočnega meandra. Danes nekateri Hrvatje še vedno večerjajo pri Kalinu, a kot pravi Kalin, zadnji izbruhi nacionalizma veliko ljudi odvrača, vključno z zoprnim kazanjem potnih listov na meji.

Na deževno popoldne sta dva zdolgočasnega stražarja iz Slovenije sedela pred restavracijo. Vohala sta lahko pečenko iz notranjosti, a si nista drznila vstopiti. "Nikoli ne grem jest tja," je dejal eden izmed njiju. "Če bi šla, bi lahko po nesreči stopila na hrvaško ozemlje in izzvala mednarodni incident."

K. T. (New York Times)