Kandidat koalicijske partnerice Državljanska platforma je dobil okrog 38 odstotkov glasov, kandidat vladajoče desnosredinske stranke Zakon in pravičnost ter župan Varšave Lech Kaczynski pa okrog 33 odstotkov.

Tretje mesto je z 13 odstotki pripadlo skrajno levičarskemu populistu Andrzeju Lopperju, četrto pa socialnemu demokratu Mareku Borowskemu, ki je dobil 10 odstotkov. Ker noben kandidat ni dobil potrebne večine, bodo volivci o nasledniku Aleksandra Kwašniewskega odločali v drugem krogu 23. oktobra.

Nizka udeležba
Volilna udeležba je bila relatvno nizka, saj je do 16.30 volilo manj kot 35 odstotkov od skoraj 30 milijonov volilnih upravičencev.

Na volilnih lističih je sicer bilo 12 kandidatov, med katerimi so lahko izbirali poljski volivci. Kwašniewski ni mogel več kandidirati, saj je že odslužil dva mandata, ki jih dovoljuje ustava.

Kaczinsky se je v svoji predvolilni kampanji osredotočil na katoliške in družinske vrednote, Tusk pa se je med drugim zavzel za več neposredne moči predsednika in obljubil nižje davke. Oba sicer zagovarjata liberalno tržno gospodarstvo.

Položaj poljskega predsednika je precej pomemben v državni ureditvi. V primerjavi s premierjem ima po ustavi sicer omejeno izvršilno oblast, a razpolaga z neposrednim vplivom na zakonodajni proces in vodenje zunanje politike. Imenuje tudi premierja in ministere, vendar jih ne more odpoklicati.