Najprej igra številk: zadnja NBC-jeva anketa kaže, da je pozitivna ocena senatorke Hillary Clinton padla na najnižjo točko - le 37 odstotkov vprašanih ima o nekdanji prvi dami ZDA še pozitivno menje.
Hillary stala še ena drobna laž
Zadnja Hillaryjina napaka (ki je le še okrepila njeno podobo neiskrene političarke, ki na tem področju nadaljuje politiko svojega soproga, nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clinton) je bilo njeno hudo pretirano pričevanje o nevarnosti obiska Bosne leta 1996. Takrat naj bi pri sestopu z letala s hčerko Chelsea morala dobesedno bežati pred ostrostrelci. Ameriški mediji so takoj postregli s posnetkom tega obiska: Clintonovi na letališču pozdravi deklica s cvetjem, o strelih niti sledu.
Tesne novembrske volitve
Dolg boj za predsedniško nominacijo ne koristi niti Obami, ki se sicer dokaj brezupno trudi predstavljati vzvišeno, uglajeno in predvsem novo plat ameriške politike, temelječe na upanju in združevanju, ne pa na pričkanju in nizkih udarcih. 46-letnega senatorja pozitivno ocenjuje 49 odstotkov vprašanih (v prejšnji anketi 51 odstotkov).
Če bi bile splošne volitve danes, bi Obama republikanskega kandidata Johna McCaina premagal s 44:42 odstotki, medtem ko bi McCain Hillary ugnal s 46:44 odstotki. Ko so anketirance spraševali, kateri kandidat bi lahko združil razklano državo, se jih je kar 60 odstotkov opredelilo za Obamo, 58 odstotkov za McCaina in le 46 odstotkov za od nekdaj izjemno polarizajočo Clintonovo.
Spet boj za superdelegate
A 60-letna newyorška senatorka ne bo pustila, da ji taka malenkost, kot so številke, preprečijo postati prva ženska predsednica ZDA. Skupina njenih uglednih darovalcev je včeraj poslala pismo demokratski predsednici ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi, v katerem so jo pozvali, naj umakne svoje izjave o superdelegatih in naj se ne vpleta v demokratski spor glede njihove vloge v predsedniški tekmi.
Ker ne Obama ne Hillary namreč do konca preliminarnih volitev junija ne bosta dosegla potrebnega števila delegatov za nominacijo, bo o zmagovalcu odločalo 800 t. i. superdelegatov. Pelosijeva, ki sicer javno ostaja nevtralna, je nedavno izjavila, da bi morali superdelegati podpreti tistega kandidata, ki bo imel na koncu največ delegatov - to pa bo skoraj zagotovo Obama. 20 uglednih podpornikov Clintonove zdaj proti temu, jasno, ostro protestira, češ da bi se morali superdelegati odločiti po svoji vesti.
- Demokratski kandidat potrebuje za nominacijo 2.024 delegatskih glasov.
- Do zdaj: Obama - 1.622, Clintonova - 1.485
- Naslednje preliminarne volitve: 22. april (Pensilvanija)
Liberalni konservativnež?
Vse to z nasmeškom opazujejo republikanci, ki svojega kandidata že imajo - ne glede na pomisleke o liberalnosti je to 72-letni John McCain, ki se že pospešeno predstavlja na mednarodnem političnem prizorišču.
Nekdanji vojni ujetnik in dolgoletni senator iz Arizone, ki mu je predsedniško nominacijo leta 2000 z umazano kampanjo odnesel prav zdajšnji predsednik George Bush, nikdar ni bil tipični konservativni in pridigarski predstavnik svoje stranke. V senatu je večkrat glasoval precej liberalno in v nasprotju z republikanci, je (ali pa je bil vsaj nekoč) nasprotnik pravice do nošenja orožja, nasprotoval je Bushevi davčni zakonodaji, ki favorizira najpremožnejše sloje in celo podpira istospolno usmerjene.
Posredno okrcal Busha
Za potrebe kampanje se je veteran, ki bi z morebitno zmago na novembrskih volitvah postal najstarejši ameriški predsednik v prvem mandatu, sicer pomaknil bolj na desno, a zdaj je spet pokazal, da ne namerava voditi Busheve zunanje politike odtujevanja, in ZDA pozval k učinkovitejši mednarodni diplomaciji in ponovni vzpostavitvi močno skrhanih vezi s tujimi državami.
McCain je v svojem govoru, ki je že del priprave na splošne volitve, dejal, da morajo ZDA ravnati v skladu s svojimi odgovornostmi kot svetovna voditeljica in postati "zgledna državljanka" v svetovni skupnosti. "Naša velika moč ne pomeni, da lahko delamo, kar hočemo, kadar koli hočemo, niti ne bi smeli predpostavljati, da imamo vso modrost in znanje, potrebna za uspeh. Poslušati moramo še druge poglede in spoštovati kolektivno voljo naših demokratičnih zaveznikov," je Bushevo politiko posredno okrcal McCain, ki se je ravno vrnil z obiska v Iraku in na Bližnjem vzhodu. Ponovno je tudi poudaril svoje nasprotovanje ameriškem mučenju vojaških zapornikov in dejal, da bi morali zapreti zapor v Guantanamu.
Američani še niso siti republikancev?
Kljub osemletni Bushevi republikanski vladavini v Beli hiši, ki je Američane na obeh strankarskih straneh izmučila, pa številne ankete kažejo, da so ljudje odprti do predsednika McCaina. Še več - neverjetno število demokratskih volivcev (od 20 do 28 odstotkov) bi na novembrskih volitvah celo volilo za McCaina, če ne bo njihov kandidat (Obama ali Clintonova) nominiran.
Skrb vzbujajoč znak za demokratsko stranko, ki je bila še do pred kratkim prepričana, da se bo leta 2008 sprehodila do Ovalne pisarne.
Predsednik McCain?
Po CNN-ovi anketi je kar 44 odstotkom demokratskih volivcev McCain všeč. Za primerjavo: le 18 odstotkom republikancev je všeč Hillary Clinton, 35 odstotkom pa Obama. Če bo demokratski kandidat postal Obama, bi 28 odstotkov vprašanih Hillaryjinih podpornikov volilo McCaina, če bi bila kandidatka Clintonova, pa bi za McCaina glasovalo 20 odstotkov Obamovih podpornikov. McCain - predsednik vseh Američanov? Zakaj pa ne, konec koncev je njegov vzornik med nekdanjimi predsedniki Harry Truman - demokrat.
Kaja Sajovic
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje