Odločitev je judovska država objavila na dan obiska ameriškega podpredsednika Joeja Bidna, ki je do zdaj najvišji predstavnik administracije Baracka Obame na obisku v Izraelu. Foto: EPA
Odločitev je judovska država objavila na dan obiska ameriškega podpredsednika Joeja Bidna, ki je do zdaj najvišji predstavnik administracije Baracka Obame na obisku v Izraelu. Foto: EPA
Joe Biden
Joe Biden je skupaj z ženo Jill položil venec v spomin na šest milijonov Judov, ki so umrli pod nacističnim režimom med drugo svetovno vojno. Foto: EPA
Šimon Peres in Joe Biden
Ameriški podpredsednik je na srečanju z izraelskim predsednikom izrazil upanje, da bodo Izraelci in Palestinci kmalu dosegli dogovor. Foto: Reuters
Benjamin Netanjahu in Joe Biden
Biden je Netanjahuju predal težko pričakovano sporočilo administracije Baracka Obame: ZDA stojijo trdno ob strani Izraelu. Foto: EPA
Beitar Ilit
Izraelske naselbine niso v skladu z mednarodnim pravom. Foto: Reuters
Biden v Izraelu

Palestinci so ravno pod nedavnimi pritiski Bidna privolili v obnovitev mirovnih pogajanj z Izraelom. Po mednarodnem pravu Vzhodni Jeruzalem velja za okupirano ozemlje, Izrael pa si ga je priključil leta 1967 in ga razglasil za večno prestolnico judovske države. In čeprav po mednarodnem pravu kakršna koli gradnja na okupiranem ozemlju velja za nezakonito, Izrael gradnjo 1.600 domov obravnava kot pravico svojega naroda, da lahko na svojem ozemlju počne kar koli pač želi. Napoved gradnje novih stanovanj sledi ponedeljkovi napovedi gradnje 112 novih stanovanj v judovski naselbini Bejtar Ilit blizu Betlehema na Zahodnem bregu.

Predstavnik Palestincev Nabil Abu Rudeina je odločitev označil kot "nevarno" in dodal, da bo zagotovo "zavirala prihodnja pogajanja". Še več. Palestinci menijo, "da je odločitev gradnje v Vzhodnem Jeruzalemu razsodila o prihodnjih pogajanjih še preden je ZDA sploh uspelo začeti pogajanja." Res pa je, da je Izrael ZDA obljubil desetmesečni moratorij gradnje judovskih naselbin na Zahodnem bregu, ne pa tudi v Vzhodnem Jeruzalemu.

Biden upa na začetek posrednih pogovorov
Biden, ki se je sicer v Izraelu že srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in predsednikom Šimonom Peresom, je povedal, da je interes Izraelcev in palestinskega ljudstva, "če bi se oboji ustavili in globoko vdihnili", bolj usklajen, kot si predstavljajo. Ob tem je ameriški podpredsednik izrazil upanje, da bo ponovni začetek posrednih pogovorov med Izraelci in Palestinci "sredstvo, s katerim bomo lahko odstranili plast nezaupanja, ki je nastalo v zadnjih letih".

Ameriški podpredsednik je najvišji predstavnik administracije predsednika Baracka Obame, ki je na obisku na Bližnjem vzhodu, in je svoj obisk začel ravno na dan, ko so ZDA povedale, da sta izraelska in palestinska stran po več kot letu dni začeli posredna pogajanja, ki jih vodi posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell.

ZDA stojijo Izraelu trdno ob strani
Biden je ob srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem zagotovil, da ZDA ostajajo zavezane koristim Izraela in da med ZDA in judovsko državo "ni absolutno nobenih razhajanj, ko gre za varnost Izraela". V Izraelu vlada prepričanje, da je Obama do Izraela manj prijateljski, kot so bili njegovi predhodniki, Bidnov obisk pa naj bi pomiril tovrstne skrbi Izraelcev. Biden je povedal tudi, da ZDA od Izraela ne pričakujejo nobenih vojaških akcij proti Iranu.

Netanjahu in Biden sta na srečanju spregovorila tudi o iranskem jedrskem vprašanju. Netanjahu je poleg gospodarskih pozval tudi k "moralnim" sankcijam proti režimu v Teheranu, in izrazil mnenje, da bi morali iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada kaznovati s "totalno" mednarodno izolacijo. "Zelo cenim prizadevanja predsednika Obame in ameriške administracije, da bi Iranu naložili ostrejše sankcije," je še povedal Netanjahu.

Izraelsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo visoki zunanjepolitični predstavnici Evropske unije Catherine Ashton in generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Munu dovolilo vstop v Gazo, ki jo nadzoruje skrajno palestinsko gibanje Hamas. Ashtonova, ki naj bi v Gazo odšla prihodnji torek ali sredo, je dejala, da je za obisk zaprosila sama, saj se želi prepričati, da so humanitarna sredstva, ki jih Unija namenja Gazi, porabljena transparentno. Ban Ki Mun naj bi v Gazo odpotoval v prihodnjih nekaj tednih.

Popoldne se bo Biden srečal še s predstavnico izraelske opozicije Cipi Livni, v sredo pa bo odpotoval na Zahodni breg, kjer se bo srečal s predstavniki palestinskih oblasti, s predsednikom Mahmudom Abasom in premierjem Salamom Fajadom. V sredo ga čaka tudi srečanje s posebnim odposlancem bližnjevzhodne četverice Tonyjem Blairom.

Sprti strani privolili v pogajanja
Pogajanja med Izraelci in Palestinci so se prekinila decembra leta 2008, ko je izraelska vojska napadla Gazo. Palestinski predsednik Mahmud Abas je dolgo zavračal možnost, da bi se po prekinitvi pogajanj srečal z izraelskim premierjem Netanjahujem, ker izraelske oblasti niso hotele ustaviti gradnje izraelskih naselij na palestinskem ozemlju. Potem ko so nanj vztrajno pritiskale ameriške oblasti, je Abas privolil v štiri mesece posrednih "sosedskih" pogovorov.

Da so se pogajanja res začela, je v ponedeljek potrdil George Mitchell, ki je povedal, da sta sprti strani začeli pogovore o strukturi in obsegu pogajanj. Prvič po več kot enem letu so tako predstavniki palestinskih in izraelskih oblasti začeli pogovore. "Naša naloga je preprečiti bombne napade in terorizem, in pri tem bom vztrajal, da bomo dosegli dogovor, ki bo trajal generacije. Mislim, da je to dosegljivo," je v ponedeljek povedal premier Netanjahu.

Biden v Izraelu