Zakon bi zadeval predvsem Savdsko Arabijo, ker je bilo 15 od 19 napadalcev njenih državljanov.

Obama je sicer takoj, ko je spodnji dom ameriškega parlamenta 9. septembra sprejel zakon, ki bi žrtvam napadov 11. septembra 2001 in njihovim svojcem omogočil tožbe proti tujim državam, dal vedeti, da bo zakonu nasprotoval.

Obama je ob vetu sporočil, da ima veliko sočutje do sorodnikov žrtev 11. septembra, vendar pa je vložil veto, ker da zakon škodi nacionalni varnosti ZDA in izpostavlja državo ter posamezne državljane nevarnosti povračilnih ukrepov. Kot je dejal v izjavi, bi namreč zakon lahko privedel do podobnih tožb proti ameriškim uradnikom zaradi omogočanja ameriške pomoči v obliki denarja, orožja ali urjenja tujim skupinam. ZDA bi lahko bile potem na podoben način izpostavljene nevarnosti tožb v tujini. Nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney in nekdanji obrambni minister Donald Rumsfeld, ki sta bila glavna pobudnika vojne proti Iraku, bi bila med prvimi na vrsti.

Savdska Arabija ni na seznamu podpornic terorizma
Po zdaj veljavni zakonodaji ZDA se lahko tožbe žrtev terorističnih napadov vlagajo le proti državam, ki jih ima State Department na svojem seznamu podpornic terorizma, kjer pa Savdske Arabije ni.

Nesojeni 20. napadalec 11. septembra Zacarias Moussaoui, ki so ga obsodili na dosmrtni zapor, je preiskovalcem med drugim tudi dejal, da je Al Kaida od kraljeve družine Savdske Arabije v 90. letih prejšnjega stoletja dobila več milijonov dolarjev.

Savdska Arabija je zanikala vsakršno vlogo v napadu in vanj tudi nikoli ni bila formalno vpletena, pa čeprav je 15 od 19 napadalcev, ki so sodelovali v ugrabitvi letal, prihajalo iz Savdske Arabije.

Savdski zunanji minister Adel Al Džubeir je že opozoril ameriške oblasti, da bo Savdska Arabija, če bo zakon odobren, prodala 750 milijard dolarjev (657 milijard evrov) vrednega premoženja v ZDA, med njimi zakladne menice.