Obama se spoprijema z več težavami, kot je 'novi mesija', kot so ga ob izvolitvi imenovali mediji, upal. Foto: EPA
Obama se spoprijema z več težavami, kot je 'novi mesija', kot so ga ob izvolitvi imenovali mediji, upal. Foto: EPA
Skrb vzbujajoče gibanje priljubljenosti: pri Obami gre priljubljenost vztrajno navzdol, nepriljubljenost pa raste. Foto: Rasmussen

To je manj blesteči povzetek prvih šest mesecev predsedovanja ameriškega predsednika Baracka Obame, kot ga povzema britanski Guardian.



Ko se kongres pripravlja na poletni oddih, se Obama spoprijema z vse več na videz nerešljivimi težavami, ki počasi začenjajo rušiti njegov sloves nadstrankarskega predsednika - in njegov položaj v javnomnenjskih anketah. Nekateri analitiki se že sprašujejo, ali si ni zadal več, kot lahko izpolni. Število Američanov, ki nasprotujejo Obamovim zdravstvenim načrtom, je tako naraslo na 44 odstotkov, podoben padec se pozna tudi pri njegovem pristopu do gospodarstva, na splošno pa predsednika podpira "le" še 55 odstotkov javnosti (petodstotni padec).

Preveliko, preveč ambiciozno
Še posebej bi predsednika morale skrbeti številke pri neodvisnih volivcih, ki so bili pomemben dejavnik pri njegovi novembrski zmagi. Gallupova anketa je pokazala, da kar dva izmed treh teh volivcev zdaj mislita, da administracija teži k preveliki porabi vladnih sredstev. "Je bila njegova strategija napaka?" se sprašuje Washington Post ob Obamovem velikopoteznem načrtu, ki se je že od samega začetka želel spopasti z vsem, kar teži ameriško politiko in javnost.

Najhujši glavobol povzroča administraciji zdravstvena reforma. Bela hiša je upala, da bo izsilila sveženj reform še pred poletnim oddihom, ki se bo začel 7. avgusta, a ta želja je neslavno propadla tako zaradi nasprotovanja republikanske opozicije kot tudi zaradi same demokratske večine, ki ji ni nič kaj dišalo priganjanje z roki.

Republikancem se smeji
Administracijo zdaj čaka vzdrževanje pritiska za reformo vse skozi vroče avgustovske dni, ko se bodo člani kongresa vrnili na svoje stolčke. Vse to seveda ustreza vsaj nekomu - republikancem. Ali kot je povedal njihov predstavnik za spletno stran Politico: "Predsednik še naprej lahko le opazuje, kako se mu njegova priljubljenost počasi spušča na realna tla, njegova politika pa postaja iz dneva v dan bolj nepriljubljena."

Tudi na zunanjepolitičnem priziorišču se administracija spopada s številnimi zapletenimi vprašanji. Bela hiša se z vso močjo posveča Bližnjemu vzhodu, kjer poskuša zagnati mirovni proces, ob tem pa poskuša najti način za zadržanje jedrskih načrtov Irana, medtem ko pregovarja Izrael, naj ne ukrepa enostransko.

Kakšna bo njegova dediščina?
Logika, ki stoji za Obamovim hkratnim spopadanjem na različnih bojiščih, je, da je novembra osvojil 53 odstotkov glasov, s čimer je dobil močan politični mandat. Administraciija si je tudi želela obrniti gospodarsko krizo v svojo korist, da bi izvedli resnične spremembe. Vodja osebja Bele hiše Rahm Emanuel je tako Obami svetoval: "Nikdar ne dopusti, da gre resna kriza mimo neizkoriščena."

Toda tudi ob vse bolj nezadovoljnih volivcih zdaj Obama potrebuje uspeh na kakršni koli fronti, če želi izpolniti upe, da se vpiše v zgodovino kot eden največjih predsedniških reformatorjev.

Kaj pa republikanci?

Tudi oni se ne morejo ravno pohvaliti. Še vedno obupno iščejo svoj najbolj prepoznavni obraz, svojega voditelja. Predsedniški kandidat John McCain se je popolnoma umaknil iz soja žarometov, njegova podpredsedniška kandidatka Sarah Palin je bolj tarča posmeha, guverner Louisiane Bobby Jindal je še premlad ... Številke pa kažejo še večji minus za republikansko stranko: delo njihovih kongresnikov podpira le 11 odstotkov vprašanih. Na vprašanje, če bi raje videli republikance ali demokrate prihodnje leto izvoljene v Kongres, pa jih je 40 odstotkov odgovorilo, da demokrate, in le 29, da republikance.