Obama lahko le upa, da bo predlog čudežno sprejet, sicer se demokratom skoraj gotovo napoveduje poraz na novembrskih volitvah. Foto: EPA
Obama lahko le upa, da bo predlog čudežno sprejet, sicer se demokratom skoraj gotovo napoveduje poraz na novembrskih volitvah. Foto: EPA
Ameriški zdravstveni sistem je eden slabših v razvitem svetu. Foto: EPA

Predlog vsebuje tudi pooblastilo zvezni vladi, da prepreči nerazumno višanje zavarovalnih premij.
Predsednikov predlog je njegov prvi jasni poseg v proces reforme, ki traja že leto dni, a je januarja trčil ob zid, ko je bil v Massachusettsu v zvezni senat na sedež pokojnega demokrata Edwarda Kennedyja izvoljen republikanec Scott Brown. Demokrati tako v senatu nimajo več 60 glasov, potrebnih za preprečitev obstrukcije republikancev.
Republikanci za bojkot vrha?
Obama je predlog objavil pred četrtkovim zdravstvenim vrhom, na katerem naj bi se republikanski in demokratski voditelji pred televizijskimi kamerami besedno spopadli o reformi. Ni še niti jasno, ali se bodo republikanski voditelji vrha udeležili, saj ga razumejo kot prebrisan poskus Obame, da jih pred volivci razgali z argumenti. Obama želi, da republikanci predstavijo svoje predloge, ki bi uresničili ključne cilje reforme.

To je zavarovanje nezavarovanih, tako da se ne bi povečal proračunski primanjkljaj in da bi se cena premij za večino Američanov znižala in da bi bilo zavarovanje dostopno. Obamov predlog naj bi poleg tega v desetih letih zmanjšal proračunski primanjkljaj za 100 milijard dolarjev. Reforma bi stala skoraj 1000 milijard dolarjev v desetih letih in zavarovanih pa bi bilo 31 milijonov dodatnih Američanov. Najmanj 10 milijonov bi jih še vedno ostalo brez.

Nič več odrekanja zavarovanja bolnim
Obamov predlog ne predvideva ustanovitve javne zavarovalnice, ki bi na prostem trgu tekmovala z zasebnimi in na ta način zbijala cene premij, kar pomeni popuščanje senatu, kjer je nekaj konservativnih demokratov javni zavarovalnici, potrjeni v predstavniškem domu, ostro nasprotovalo. Obvezno zavarovanje bo veljalo za vse. Tisti, ki ne bodo zmogli stroškov, bodo deležni subvencij. Tisti, ki se ne bodo zavarovali, bodo plačali kazen.
Zasebne zdravstvene zavarovalnice ne bodo smele odreči zavarovanja bolnim ali jim zaračunavati več, kot to počnejo zdaj. Obamov predlog znižuje predvideni davek na draga zavarovanja, ki jih sklepajo ljudje v nevarnih poklicih. Te je predlagal senat, proti pa so sindikati.
Splav da, a nezavarovan
Namesto 150 milijard naj bi zdaj s tem davkom v desetih letih zbrali 30 milijard dolarjev. Luknjo bodo zapolnili z višjim davkom za bogate, ki bodo morali plačati večji delež dohodka v sistem zavarovanja upokojencev medicare, pri čemer ne bodo obdavčene le plače, ampak tudi drugi dohodki, na primer od dividend in podobno. Obama je v predlogu tudi črtal "kravje kupčije", ki jih je demokratsko vodstvo sklenilo z nekaterimi senatorji, ki jim je uspelo za svoje države izposlovati posebne koncesije, kar je bil eden izmed glavnih razlogov, da se je reforma Američanom priskutila. Pri spornih predlogih glede pokritja splava se je Obama odločil za senatnega, čeprav ta v bistvu pomeni, da se ženske za ta poseg še vedno ne bodo mogle zavarovati.

Odkar je bil v Massachusettsu izvoljen republikanec Brown, so se številni demokrati ustrašili reforme. Trepetajo pred novembrskimi volitvami, republikanci pa so vse bolj prepričani, da propad reforme pomeni njihovo volilno zmago. Obama se zaveda, da demokrati ne morejo praznih rok pred volivce, potem ko so za pogajanja o reformi porabili leto dni. Vendar pa je matematika neusmiljena. V predstavniškem domu imajo demokrati morda dovolj glasov, da potrdijo Obamov predlog, vendar pa v senatu zdaj nujno potrebujejo najmanj enega republikanca.