'V Boga zaupamo.' Obama se bo verjetno res mogel zateči k višjim silam, da bi bil njegov zdravstveni sistem sprejet. Zaenkrat je videti obsojen na propad. Foto: EPA
'V Boga zaupamo.' Obama se bo verjetno res mogel zateči k višjim silam, da bi bil njegov zdravstveni sistem sprejet. Zaenkrat je videti obsojen na propad. Foto: EPA
Američani predsedniku očitajo, da se je spremenil. A Obama se ni toliko odmaknil od svojih obljub, kot so ga razmere potisnile v kot. Foto: EPA

Najnovejša javnomnenjska anketa je tudi pokazala, da je Obama všeč le polovici Američanov.

Negativno mnenje o predsedniku osebno ima 44 odstotkov Američanov, vendar pa je dobra novica za predsednika ta, da večina za gospodarske težave še vedno krivi prejšnjega predsednika Georgea Busha.

Kar 62 odstotkov Američanov namreč pravi, da je Bush odgovoren za težave, ki jih mora reševati Obama, demokratu pa odgovornost za težave pripisuje le 29 odstotkov Američanov. Najbolj skrb vzbujajoče za Obamo: kar 57 odstotkov neodvisnih volivcev (odločilnih pri njegovi zmagi novembra 2008) ga zdaj ne podpira.

Nerealna pričakovanja
Obama je prišel v Belo hišo s poudarjanjem upanja v spremembe, vendar po letu dni 47 odstotkov Američanov meni, da ni uresničil njihovih pričakovanj. Le 42 odstotkov jih meni, da jih je. 38 odstotkov jih meni, da so spremembe na slabše, 37 odstotkov pa, da na boljše.

Pričakovanja, ki so jih Američani (in mednarodna skupnost) gojili do Obame, so bila sicer, milo rečeno, nerealna. Prvi temnopolti predsednik ZDA je prišel na oblast v času, ko je bila država popolnoma razklana in naveličana republikancev po osmih letih Busheve (militaristične) vladavine. Obama je obljubljal diplomacijo, obnovitev vezi z Evropo, univerzalni zdravstveni sistem in - upanje.

Obamo hromijo recesija in smrti
Po letu dni, v katerem so predsednika hromile gospodarska kriza in kritike republikancev, je upanje nadomestilo razočaranje. Obami ni uspelo zgraditi nekih omembe vrednih medstrankarskih mostov, prevelika želja po pogovorih znotraj kongresa pa je obrodila le še več pričkanj in notranjih trenj.

Obama je po srečanju s predstavniki voditeljev demokratov in republikancev v kongresu dejal, da jih je pozval, naj stopijo skupaj in skušajo najti rešitev za zmanjšanje ameriškega primanjkljaja. Dodal je, da je pripravljen srečati republikance "na pol poti", a da morajo biti tudi oni pripravljeni na kompromise, saj si ne želi še enega leta strankarskih prepirov. Predsednik od zakonodajalcev pričakuje, da bodo kmalu sprejeli zakone, ki bodo povečali zaposlenost v ZDA, priznal pa je, da nova zakonodaja verjetno ne bo vključevala vseh idej, ki jih je predlagala Bela hiša.

Zadnji udarec mu je prizadela izguba demokratskega stolčka iz Massachusettsa, ki je šla po dolgih desetletjih zdaj republikancu, to pa najverjetneje pomeni še zadnji žebelj v krsto Obamovemu ambicioznemu zdravstvenemu sistemu, ki bi kril večino Američanov.

Avgusta je umrl Obamov veliki zaveznik, senatni lev in nekakšni neuradni vodja demokratov, Edward Kennedy. Včeraj, ravno na dan zadnjih za Obamo poraznih javnomnenjskih rezultatov, pa je umrl še en demokratski veteran, kongresnik John Murtha iz Pensilvanije.

Zdaj se v stranki upravičeno bojijo, da bodo republikanci na izrednih volitvah maja prevzeli še en stolček. In do novembra, ko bodo potekale medmandatske kongresne volitve, je potem le še šest mesecev za popravljanje vtisa demokratov.