Ob izvolitvi prvega Afroameričana (čeprav je mulat) za predsednika največje gospodarske sile na svetu, ki uživa tudi status edine prave supersile, je ZDA in preostale države zajel val navdušenja nad Obamo. "Obamamania" po svetu še ni popustila, medtem ko je v Združenih državah že prišlo do streznitve, saj ljudje od 49-letnika iz Illinoisa pričakujejo predvsem rešitev največje gospodarske krize po II. svetovni vojni.

Zdravstvena reforma ključna točka
Podpora je v letu dni padla s 70 odstotkov na 50 odstotkov, kar je v primerjavi s predhodniki celo podpovprečen izid, za nameček pa je ravno na obletnico slovesne zaprisege doživel boleč udarec na poti k uresničitvi zvezne zdravstvene reforme, ki je prva izmed obljubljenih reform, katere se je lotil. V Massachussetsu je na nadomestih senatnih volitvah po 38 letih slavil republikanec in ravno Scott Brown bo omogočil GOP-u, da bi z 41 sedeži z obstrukcijo preprečil sprejetje zdravstvene reforme.

Napadi za leve in desne
Predsedniški kandidat, ki je navdihnil množice s svojimi odmevnimi govori, se je na položaju predsednika ZDA prelevil v pragmatičnega tehnokrata, ki spravlja v obup predvsem levico. Levica Obamo obtožuje, da je počasen in preveč pripravljen na kompromise. Republikanci pa ga napadajo, da je izrazit levičar.

Naslednji Jimmy Carter?
Analitiki tudi opozarjajo, da bi lahko postal drugi Jimmy Carter, ki se je kljub svojim sposobnostim na položaju ameriškega predsednika obdržal le en mandat. Obami tudi očitajo, da je že izgubil tisti žar, s katerim je pobiral glasove na volitvah in da ne stori dovolj za prepričevanje kongresnikov in senatorjev. Demokrati imajo v senatu sicer prepričljivo večino, a ne morejo storiti ničesar brez velikih kompromisov.

Guantanamo še vedno obratuje
Skoraj nemudoma po zaprisegi pred letom dni, 22. januarja, je Obama podpisal ukaz o prepovedi mučenja domnevnih teroristov, razpustitvi tajnih zaporov CIA in zaprtju taborišča za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi. Za razliko od prvih dveh pri slednjem potrebuje denar, ki mu ga kongres še ni odobril. Rok, da bo v letu dni taborišče v Guantanamu zaprl, je tako zamudil, čeprav je že našel nadomestni zapor v zvezni državi Illinois.

Proračunska luknja se veča
Jezo opozicije si je prislužil s posredovanjem v korist avtomobilskih podjetij General Motors in Chrysler, čeprav je bil vladni prevzem le začasne narave. Reforma finančnih regulacij, ki bi preprečila podobne krize, kot je bila zadnja, je v senatu trčila ob zid lobistov finančne industrije. Januarja letos je Obama nastopil malce odločneje in napovedal uvedbo posebnega davka na največje banke, s katerim bi zmanjšali proračunsko luknjo, ki se je v prvem Obamovem letu vladanja povzpela na 1.400 milijard dolarjev.

Okrepljeno posredovanje v Afganistanu
Uresničuje pa se njegova obljuba o umiku ameriške vojake iz Iraka. Do avgusta naj bi tako ZDA od tam umaknila vse bojne enote, do konca leta 2011 pa še kakšnih 50.000 preostalih, ki ostajajo za urjenje Iračanov in boj proti terorizmu. Že februarja lani je podpisal ukaz za napotitev dodatnih 17.000 ameriških vojakov v Afganistan, ki ga je med kampanjo označil za center vojne proti terorizmu. Decembra je napotil tja še 30.000 vojakov, hkrati pa tudi napovedal, da se bodo po letu dni že začeli umikati.

Prelahko do Nobelove nagrade?
Kljub širitvi vojne, ki ji je pridal močnejšo civilno komponento razvoja, si je Obama oktobra lani presenetljivo prislužil Nobelovo nagrado za mir. Spremenjen odnos ZDA do podnebnih sprememb pod Obamo pa je na konferenci v Köbenhavnu rodil neke vrste dogovor o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje, ki pa pomeni le to, da upanje za dejanske ukrepe ni umrlo.

Popravil podobo ZDA po svetu
V prvem letu je Obama obiskal Evropo, Afriko in Azijo, pomiril Rusijo z odpovedjo protiraketnemu ščitu v Evropi ter Iranu ponudil pogajanja za rešitev jedrskega zapleta. Pogajanja niso prinesla napredka, dobra volja Rusije pa se še tudi ni uresničila v obliki podpore za dodatne sankcije ZN proti Teheranu. Kljub vsemu pod Obamo za razliko od Busha vlada občutek, da ZDA ne bodo sprožale nepremišljenih vojn brez utemeljenega razloga.