V ZDA so se spomnili pohoda 7. marca leta 1965 v zvezni državi Alabama, ko bi se moralo okoli 600 miroljubnih udeležencev shoda za enakopravnost sprehoditi od Selme do 86 kilometrov oddaljenega Montgomeryja. Policija je pohodnike napadla z orožjem, gumijevkami, solzivcem in psi. Zaradi nasilja se Američani tega dne spominjajo kot krvave nedelje. Borec za državljanske pravice Martin Luther King mlajši je 21. marca istega leta organiziral nov, uspešnejši pohod, tokrat pod zaščito narodne garde in agentov FBI, ki se ga je udeležilo 25.000 ljudi. Še v istem letu so nato v zveznem kongresu sprejeli zakon o volilnih pravicah, s katerim so bili diskriminacijski zakoni po državah odpravljeni.

Na spominski slovesnosti je predsednik Obama več deset tisoč zbranim na mostu Edmund Pettus v Selmi dejal, da pohod še ni končan, saj bo "treba prečkati nove mostove", ob tem pa je dal jasno vedeti, da se boj za svobodo in človekove pravice izplača.

"Rasistična zgodovina našega naroda še vedno meče dolge sence na nas," je dejal ameriški predsednik, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi najnovejših primerov čezmerne uporabe sile ter drugih oblik diskriminacije temnopoltih, ki so jo izvajali beli policisti. Obama je izpostavil pogum in domoljubje tistih, ki so se pred petimi desetletji odpravili na pohod.

Obama je Selmo obiskal v spremstvu soproge Michelle ter hčerk Sashe in Malie. Spominske slovesnosti v Selmi se je udeležil tudi Obamov predhodnik George Bush.

Obama tarča očitkov
Za prvega temnopoltega ameriškega predsednika je bil nagovor v Selmi občutljiva naloga, saj je bil v zadnjem času tarča očitkov, da se po nemirih, ki so v mestu Ferguson v zvezni državi Missouri izbruhnili, potem ko je policist avgusta 2014 tam ustrelil neoboroženega temnopoltega najstnika, ni dovolj vpletel v razpravo o rasnih vprašanjih.

Združenja za državljanske svoboščine poleg tega opozarjajo tudi, da lokalne oblasti volilne pravice, zagotovljene po pohodu v Selmi, danes na sodiščih sistematično izpodbijajo.

Ameriško vrhovno sodišče je leta 2013 posamičnim zveznim državam omogočilo spremembo volilne zakonodaje brez odobritve na zvezni ravni, kar je vodilo v uvedbo niza ostrejših pravil za identifikacijo, predvsem na jugu ZDA. Po navedbah kritikov je cilj ukrepov revnim in temnopoltim volivcem otežiti, da bi se jih slišalo.