Obama je izbruh smrtonosnega virusa, ki je v zahodni Afriki zahteval več kot 2.400 smrtnih žrtev, označil za grožnjo nacionalni varnosti, vendar se je do zdaj spopadal s številnimi kritikami, da je naredil premalo za zajezitev epidemije.

Ob obisku ameriškega centra za nadzor bolezni v Atlanti bo Obama razkril načrt za odgovor na ebolo, ki bo vključeval napotitev tri tisoč vojakov v liberijsko prestolnico Monrovia, kjer bodo vzpostavili skupni nadzorni center za usklajevanje med ZDA in drugimi mednarodnimi partnerji.

Ameriški vojaki bodo zgradili 17 centrov za oskrbo bolnikov, vsakega s po sto posteljami, poleg tega pa bodo pomagali izuriti 500 zdravstvenih delavcev in na domovih razdelili osnovne zdravstvene pripomočke.

Večina žrtev prihaja iz Liberije in svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da bi lahko v tej zahodnoafriški državi imeli več tisoč novih primerov okužb.

V Washingtonu pojasnjujejo, da želi Obama z novim načrtom zagotoviti večjo učinkovitost mednarodnih naporov in obrniti krizo, nastalo zaradi ebole, ki je ohromila povsem zahodnoafriške države.

WHO ocenjuje, da potrebujejo najbolj prizadete države - Liberija, Sierra Leone in Gvineja - najmanj tri- ali štirikrat več zdravniškega osebja za delo na terenu, 600 zdravnikov za oskrbo bolnikov in tisoč zdravstvenih delavcev, ki bodo sledili stikom okuženih z drugimi ljudmi.

Od ameriškega kongresa je Obama že zahteval dodatnih 88 milijonov dolarjev za boj proti eboli, od česar bo 58 milijonov namenjenih za pospešitev proizvodnje eksperimentalnega zdravila ZMapp in še dveh cepiv.