Oba bosta največ pozornosti namenila državam, kjer izid še ni vnaprej odločen, a bo imel Obama zaradi zajetne blagajne lepo prednost in bo ravno zaradi dobrega finančnega stanja prisilil McCaina, da bo svoj mošnjiček odprl tudi v državah ameriškega juga. Te so po velikem preobratu v 60. in 70. letih, ko se je demokratska stranka premaknila na stran temnopoltih Američanov, postale tradicionalni republikanski "teritorij", ki pa bi ga Obama rad pridobil nazaj.

Obami za zdaj kaže bolje kot McCainu
Ameriški analitiki imajo polne roke dela z raznimi analizami in napovedmi za volitve, ki bodo 4. novembra. Ameriški volilni sistem ima svoja pravila: vsaka država ima določeno število elektorskih glasov, ki je odvisno od števila prebivalcev. Kandidat, ki zmaga v določeni državi, pobere vse elektorske glasove, ki pripadajo državi. Obama naj bi imel po izračunih na svoji strani najmanj 10 držav, ki imajo skupaj 153 elektorskih glasov: Kalifornija, Connecticut, Delaware, Havaji, Illinois, Maryland, Massachusetts, New York, Rhode Island in Vermont, ki imajo skupaj 153 elektorskih glasov.

McCainu napovedujejo zmago v 16 državah (Alabama, Aljaska, Arizona, Idaho, Kansas, Kentucky, Misisipi, Nebraska, Severna in Južna Dakota, Južna Karolina, Oklahoma, Tennessee, Teksas, Utah in Wyoming) in s tem 125 elektorskih glasov. Za zmago sicer kandidat potrebuje 270 elektorskih glasov. Obama bo po napovedih skušal premagati McCaina v Koloradu, Virginiji, Floridi in Ohiu (v zadnjih dveh je leta 2004 zmagal Bush), meril pa naj bi tudi na Georgio, v kateri je veliko temnopoltih prebivalcev. McCain naj bi skušal Obami odvzeti zmago v Zahodni Virginiji, Pensilvaniji, Michiganu in New Hampshiru.

Boj Obama-McCain se začenja
V ospredje prihajajo tudi analize politik obeh kandidatov. McCain je v torek napadel Obamo, da želi davke za vse prebivalce povišati za največ po 2. svetovni vojni, medtem ko je Obama odvrnil, da bo davke zvišal le za tiste, ki zaslužijo več kot 250.000 dolarjev, in obdavčitev kapitalskih dobičkov za bogatejši sloj, s čimer bi pridobil dovolj denarja, da bi lahko davke za srednji sloj znižali za 1.000 dolarjev. "Glavni princip je razumen: dvigniti davke za Američane z višjimi dohodki, kot sem jaz, in tako olajšati položaj tistim, ki v tem novem svetovnem gospodarstvu niso odnesli tako dobro."

"Ne glede na to, kdo od naju bo novembra zmagal, bo v Washingtonu prišlo do sprememb. Vprašanje je le, kakšna bo ta sprememba?" je dejal McCain, ki želi svojo zmago zgraditi na politiki državne varnosti, ki jo ima za enega glavnih adutov. Glede davkov namerava ohraniti Bushevo stopnjo davkov in dovoliti podjetjem, da v prvem letu obstoja vlagajo novo opremo in tehnologijo.

K. T.