Onečaščenje muslimanske svete knjige je "dejanje ekstremne nestrpnosti in pobožnjakarstva", je dejal predsednik ZDA in dodal, da kljub temu ne opravičuje smrti nedolžnih ljudi. Med nasilnimi protesti v Afganistanu zaradi sežiga Korana je v napadu na urad Združenih narodov v mestu Mazar-i-Šarif v pokrajini Balk na severu države v petek umrlo 14 ljudi, med njimi sedem članov osebja ZN-a. V soboto je v Kandaharju na jugo države med protesti umrlo najmanj 10 ljudi, številni so bili ranjeni. Nasilje se nadaljuje tudi tretji dan. V Kandaharju in dveh sosednjih okrožjih je umrl en človek, najmaj 16 je ranjenih.

De Mistura krivi pastorja
Vodja misije ZN-a v Afganistanu (Unama) Staffan de Mistura je za edinega človeka, odgovornega za nasilje, označil ameriškega pastorja Wayna Sappa. Sežiganje Korana sta 20. marca na Floridi uprizorila pastorja Sapp in Terry Jones, ki vodita manjšo Evangeličansko cerkev na jugovzhodu ZDA. Sapp je Koran pomočil v kerozin med "sojenjem", v katerem je bila muslimanska sveta knjiga spoznana za "krivo zločinov proti človečnosti", in ga sežgal. Jones, ki je nadziral sežig, je lani nameraval sežigati izvode Korana na obletnico terorističnih napadov 11. septembra.

Jones: Sežiganje izgovor za radikalni islam
"Mislim, da ne smemo kriviti nobenega Afganistanca. Kriviti bi morali človeka, ki je povzročil novico – tistega, ki je zažgal Koran. Svoboda govora ne pomeni svobodo do žaljenja kulture, religije, tradicij," je dejal de Mistura. Pastor Jones se ne čuti odgovornega za napade. "Radikalni element islama je zažiganje Korana vzel kot izgovor za svoja nasilna dejanja," je izjavil. Oblasti v Mazar-i-Šarifu in Kandaharju so za nasilje obtožile talibane, ki pa obtožbe zanikajo.

Obama je v izjavi izrazil sožalje sorodnikom ubitih žrtev. "Nobena religija ne tolerira prelivanje krvi in obglavljanja nedolžnih ljudi. Za takšna nečastna in obžalovanja vredna dejanja ni nobenega opravičila," je zapisal predsednik ZDA.

Afganistanski predsednik je ameriški kongres pozval, naj obsodi sežiganje Korana in prepreči, da bi se še kdaj ponovilo. Hamid Karzaj je svojo željo sporočil ameriškemu ambasadorju Karlu Eikenberryju in generalu Davidu Petraeusu, poveljniku Nata v Afganistanu.