Za obisk Mehike se je Obama odločil, ker odnose med Mehiko in ZDA zadnje čase določajo mamilarski karteli. Nasilje, ki se je v Mehiki in na meji z ZDA razbohotilo zaradi mamil, je že zahtevalo več tisoč življenj. Obamova administracija je Mehiki obljubila več pomoči za boj proti mamilarskim kartelom, poleg tega pa je priznala, da velik del krivde za nasilje v Mehiki nosi tudi nenasitno ameriško povpraševanje po mamilih.

Obama se bo v Mehiki srečal s predsednikom Felipejem Calderonom, govorila pa bosta tudi o gospodarskih odnosih med državama in nezakonitem priseljevanju. V ZDA se namreč spopadajo z ogromnim številom nezakonitih priseljencev, kar 12 milijonov jih je iz Mehike in držav Srednje Amerike. Ti so med gospodarsko in finančno krizo sicer malo pozabljeni, a je Obama obljubil, da se bo s tem orehom spopadel že maja, do konca mandata pa naj bi izpeljal celovito reformo imigracijskega sistema.

Vre tudi med mehiškimi avtoprevozniki
Pereče vprašanje z Mehiko je tudi vprašanje mehiških avtoprevoznikov, ki jim je kongres lani odvzel dovoljenje za vožnjo po ameriških cestah oziroma ukinil pilotski program, ki ga je uvedel prejšnji predsednik George Bush. Kongres je s tem jasno prekršil določila Sporazuma o prosti trgovini severne Amerike (NAFTA), Mehika pa je nato kot protiukrep uvedla carine na ameriške izdelke.

V Trinidadu in Tobagu nov zagon sodelovanja
Po obisku Mehike bo Obama odpotoval v Trinidad in Tobago, kjer se bo med 17. in 19. aprilom udeležil petega vrhunskega srečanja ameriških držav, kjer se bo srečal s 33 kolegi iz držav Severne, Srednje in Latinske Amerike, z izjemo Kube. Osrednja tema vrha bo, kot je pričakovano, svetovna gospodarska in finančna kriza, sicer pa naj bi bilo na dnevnem redu zasedanja šest točk, in sicer: boj proti revščini, energija, okolje, varnost, demokratična vladavina in sam proces tovrstnih srečanj, voditelji pa naj bi govorili tudi o drugih temah.

Obama naj bi v Trinidadu in Tobagu vzpostavil nove odnose z državami regije na temelju medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, poleg tega pa naj bi opozoril na težavo velikih neenakosti Latinske Amerike, kjer so socialne razlike največje na svetu.

Kuba še vedno izpuščena
Vrh bo tudi letos minil brez Kube in njenega predsednika Raula Castra, saj Kuba še vedno nima demokratično izvoljene vlade, je pa gotovo, da bo beseda na vrhu tekla tudi o Kubi, saj se odnosi med Kubo in ZDA počasi izboljšujejo. V ponedeljek je Obama namreč odredil svoji administraciji, naj ukine omejitve glede potovanj in pošiljanja denarja v nekdanjo domovino za kubanske Američane, ki jih je uvedel njegov predhodnik George Bush, do resne možnosti za odpravo ameriškega trgovinskega embarga proti Kubi pa je še daleč.

Da se bo rast znova obrnila navzgor
Zagotovo pa Obama ne bo čutil pomanjkanja levičarskih voditeljev, ki si vsi želijo nove ameriške politike do Latinske Amerike. Vrh ameriških držav bo tako za Obamo priložnost, da s svojimi kolegi izmenja stališča glede perečih vprašanj o gospodarskem razvoju, okolju, energiji, revščini in drugih temah. Ameriška celina je do leta 2007 dosegala hitro gospodarsko rast, ki je okoli 40 milijonov ljudi rešila hude revščine, vendar se je zdaj zaustavila in spet grozi naraščanje brezposelnosti in revščine.

B. T.