V svojem prvem govoru pred zbranim občinstvom v palači Palais des Beaux-Arts v Bruslju je Obama spregovoril o zgodovini Evrope, ki je postavila standarde za demokracijo, spoštovanje zakonodaje in človekovih pravic.

Dejal je, da "meje v 21. stoletju ne moremo spreminjati s silo", saj je treba upoštevati mednarodno pravo, "narodi morajo sami odločati o svoji prihodnosti".

V mislih je imel seveda Ukrajino, ki ji je posvetil večji del govora. "Nihče ne ve zagotovo, kaj bodo prinesli prihajajoči dnevi v Ukrajini. A prepričan sem, da bodo glasovi za človekovo dostojanstvo in pravičnost na koncu zmagali. Prihodnost je naša." Kot je pojasnil, v to ne verjame, "ker je naiven", ali zato, "ker imajo ZDA močno gospodarstvo", temveč zato, "ker so ti ideali univerzalni". "Da, verjamemo v demokracijo, a s pravičnimi volitvami, civilno družbo in necenzuriranimi mediji, družbo, v kateri si lahko vsak oblikuje svoje mnenje."

Obama: Rusija izvedla invazijo na Krim
Obama meni, da je Rusija "izvedla invazijo" na Krim, zaradi česar je izid referenduma "nelegitimen", kot posledico pa so "Rusijo kaznovali z izločitvijo iz G7 ... če bodo oblasti v Rusiji vztrajale pri svojem, bomo sankcije zaostrili".

V nadaljevanju je dejal, da ZDA v Ukrajino oziroma na Krim niso poslale svojih enot, saj želijo, "da Ukrajinci sami sprejmejo svojo odločitev, kot so jih drugi svobodni narodi po svetu". Pri tem je navedel primer posredovanja Nata na Kosovu in v Iraku in dejal, da ju ne moremo primerjati.
"Nato je na Kosovu posredoval po štirih letih trpinčenja tamkajšnjega prebivalstva, Kosovo pa se je odcepilo na podalgi referenduma, ki je bil izveden v poštenih in demokratičnih pogojih," je dejal Obama in dodal, da so napad na Irak mnogi označili kot dvoličnost Zahoda. "A v Iraku so ZDA delovale v okviru mednarodnega prava. Nismo aneksirali njihove zakonodaje. Končali smo vojno, Nato se je umaknil in državo vrnili ljudem, da o svoji usodi odločajo sami."

Prvi obisk v EU-ju
"Dobro vas je srečati na vaših domačih tleh," je dejal Obama ob prihodu na vrh predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu in predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu.

Obama je obisk v Belgiji v letu stote obletnice prve svetovne vojne začel s poklonom ameriškim vojakom, padlim v Flandriji, pri čemer je pozval k zavezi k miru in opozoril na še vedno pereče vprašanje kemičnega orožja. "Naše države sodelujejo v mednarodnih prizadevanjih za uničenje kemičnega orožja v Siriji - orožja, ki je imelo tako uničujoče posledice prav na teh poljih."

Največ pozornosti Ukrajini
Van Rompuy je na kratko dejal, da sta z Barrosom Obami prenesla zaskrbljenost zaradi razkritij o ameriškem prisluškovanju v Evropi, a ameriški predsednik ni temu namenil niti besede. Tudi vse druge teme, na primer Iran, je zasenčila Ukrajina.

Predsednik Evropskega sveta je dogodke na Krimu označil kot "sramoto 21. stoletja, ki je ne bomo priznali". Obama pa je Rusijo znova opozoril, da jo čaka še večja osamitev, če ne bo ukrepala za zmanjšanje napetosti. "Zavedamo pa se, da posledic strožjih sankcij ne bo občutila le Rusija, temveč bodo imele te vpliv tako na svetovno gospodarstvo kot na gospodarstvo vseh držav članic EU-ja."

Glede na to, da so določene članice EU-ja glede energentov bolj odvisne od Rusije kot druge, je Obama izpostavil, da so nedavni dogodki v Ukrajini osvetlili problematiko energentov: "Evropa mora več pozornosti posvetiti temu, kako bo pridobila čim bolj različne vire energije."

Tako EU kot Obama sta sicer zavrnila navedbe o razhajanjih glede strogosti sankcij proti Rusiji, vendar je bil ton EU-ja glede sankcij danes blažji. "Sankcije niso kazen, temveč pozitivna spodbuda k politični rešitvi," je izpostavil Van Rompuy. Predsednik Evropske komisije Barroso pa je razpravo o tem, čigave sankcije so močnejše, zavrnil kot "brezplodno in nekoristno", češ da to ni nikakršno "tekmovanje".

EU želi ugodnejši plin iz ZDA
Poleg Ukrajine je bil vrh osredotočen na trgovinsko in gospodarsko sodelovanje. Voditelji EU-ja in ZDA so potrdili skupno zavezanost sklenitvi velikopoteznega čezatlantskega sporazuma o prosti trgovini. EU se želi v sklopu tega sporazuma z ZDA dogovoriti o ugodnem uvozu ameriškega plina, s čimer želi zmanjšati svojo energetsko odvisnost od Rusije. A Obama je opozoril, da bo morala Evropa predvsem raziskati možnosti lastnih energetskih virov, ne zgolj čakati na energijo iz ZDA.

ZDA so po Obamovih besedah že odobrile povečanje izvoza energije v Evropo. V prihodnjem tednu je predviden energetski sestanek med EU-jem in ZDA, na katerem se bodo pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. Ko bo začel veljati čezatlantski trgovinski sporazum, pa bo izvoz plina v Evropo še lažji, kar je v današnjem geopolitičnem vzdušju pomembno, je dejal.

A obenem je ameriški predsednik Evropo opozoril: "Tako kot ni lahke, brezplačne in preproste obrambe, ni popolnega, zastonj in idealnega energetskega vira."

Zaveza k skupni obrambi
Obama je namreč okrcal evropske članice zveze Nato zaradi krčenja obrambnih proračunov. "Skupna obramba pomeni, da mora vsakdo prispevati ... Razmere v Ukrajini so opomin, da svoboda ni zastonj." Ob tem je pozval k pripravi ustreznih kriznih načrtov za zagotovitev varnosti vseh članic Nata in spomnil na člen 5 severnoatlantske pogodbe z zavezo k skupni obrambi. V Natu ni bolj in manj pomembnih članic, ko gre za zavezo k skupni obrambi, so vse enakovredne, je poudaril.