Incident se je zgodil v prestolnici Krima Simferopol, kjer so neidentificirani oboroženci - za zdaj ni jasno, ali ruski vojaki ali pripadniki lokalnih proruskih enot - napadli oporišče ukrajinske vojske. Pri tem je bil ubit ukrajinski vojak, še en je bil ranjen.
Nasprotno pa nemška tiskovna agencija dpa poroča, da vendarle ni jasno, kdo je bil ubit, saj ukrajinski mediji poročajo o ubitem ukrajinskem vojaku, proruski pa o ubitem pripadniku lokalnih "sil za samoobrambo".
Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je po incidentu ocenil, da konflikt z Rusijo glede Krima "prehaja s politične na vojaško fazo". "Ruski vojaki so začeli streljati na pripadnike ukrajinske vojske, to je vojni zločin," je na izredni seji vlade, ki jo je prenašala nacionalna televizija, dejal začasni ukrajinski premier.
Putin: "Krim je pomemben za vse Ruse"
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob podpisu priključitvene pogodbe Krima Rusiji v Kremlju nagovoril oba domova ruskega parlamenta. Dejal je, da je bil Krimski polotok "v ruskih srcih in mislih vedno neločljivi del Rusije", "to zavedanje, ki temelji na resnici in pravičnosti, pa je prehajalo iz generacije v generacijo". Dodal je, da je bil nedeljski referendum, na katerem so prebivalci Krima s 97 odstotki glasov podprli priključitev Rusiji, popolnoma zakonit in več kot prepričljiv ter da so se oblasti Krima pri razglasitvi neodvisnosti naslonile na kosovski precedens, ki so ga zahodne države ustvarile same.
Putinov prihod so poslanci pospremili z gromkim aplavzom. V nagovoru je predsednik Krimski polotok označil za "sveti kraj za Rusijo", a hkrati dejal, da bodo na "novem" Krimu trije uradni jeziki - ruski in ukrajinski jezik ter jezik krimskih Tatarov, ki je sicer mešanica tatarščine, ruščine, ukrajinščine in turščine.
Putin je dejal, da je bila predaja Krima Ukrajini, kar je leta 1954 storil takratni sovjetski voditelj Nikita Hruščov, zgodovinska napaka. Odločitev je bila po njegovih besedah sprejeta "na hodnikih", ob tem pa ni bila skladna s takratno sovjetsko ustavo. Ljudi na Krimu so zgolj seznanili z dejstvi.
"Nacionalisti, neonacisti, rusofobi in protisemiti"
Znova je ostro kritiziral nove voditelje v Kijevu, za katere je dejal, da so "odprli pot neonacizmu". "Tisti, ki stojijo za nedavnimi dogodki, so pripravili državni udar. Želeli so pridobiti oblast za vsako ceno. Uporabili so nasilje, uboje, pogrome," je dejal in jih imenoval "nacionalisti, neonacisti, rusofobi in protisemiti".
V isti sapi je dodal, da so za Rusijo odnosi z Ukrajino "ključnega pomena" in da bodo Ukrajinci vedno "prioriteta" za Rusijo. "Odnosi z Ukrajino in bratskimi ukrajinskimi državljani so vedno bili, so in bodo zelo pomembni za nas, o tem ni dvoma." Izjavil je še, da si ne želi, da bi Ukrajina še naprej razpadala. "Ne verjemite tistim, ki vas strašijo z Rusijo in kričijo, da bodo Krimu sledile druge regije."
O ZDA pa je dejal, da jih ne vodijo načela zunanje politike ali mednarodnega prava, ampak "pravilo orožja". "Naši zahodni partnerji pod vodstvom ZDA verjamejo, da so izjemni in da so izbranci, da lahko odločajo o usodi sveta, da imajo lahko prav le oni." Dodal pa je, da je situacija na Krimu analogna tisti na Kosovu.
Po govoru je z dvema krimskima voditeljema podpisal pogodbo, s katero je Krimski polotok postal del Rusije. Priključitev mora potrditi še ruski parlament.
EU in ZDA grozijo z novimi sankcijami proti Rusiji
Odzivi na priključitev Krima Ruski federaciji so bili od Ukrajine, ZDA in Evropske unije ves dan izredno burni. Mednarodna skupnost je Moskvi celo zagrozila z novimi sankcijami.
Poslanci v dumi so se sicer satirično odzvali na uvedbo sankcij Zahoda proti posameznikom, ki so sodelovali v postopku priključitve Krima Rusiji. Soglasno so sprejeli deklaracijo, v kateri so zapisali: "Predsedniku Obami in evrobirokratom predlagamo, da kar vse poslance dume, ki so glasovali za resolucijo, uvrstijo na ta seznam."
PREGLED ODZIVOV:
- "Ne priznavamo in nikoli ne bomo priznali tako imenovane neodvisnosti in tako imenovanega dogovora o priključitvi Krima Rusiji," je dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Jevgen Perebjinis. Vodja prozahodne ukrajinske stranke Udar Vitalij Kličko pa je Kijev pozval, naj prekine diplomatske vezi z Moskvo.
- Ameriški predsednik Barack Obama je pozval, naj prihodnji teden poteka vrh skupine G7, na katerem bi razpravljali o krimski krizi. Voditelje držav, med katerimi ni Rusije, je povabil v Haag, kjer se bo sam udeležil vrha o jedrski varnosti. Obama želi razpravljati o krizi in o tem, kako podpreti Ukrajino.
- Nemška kanclerka Angela Merkel je poudarila, da si Rusija prisvaja ozemlje: "Tako imenovani referendum je kršil mednarodno pravo, deklaracija neodvisnosti, ki jo je ruski predsednik sprejel včeraj, je v neskladju z mednarodnim pravom in priključitev k Rusiji je, po našem trdnem prepričanju, tudi v nasprotju z mednarodnim pravom."
- Britanski zunanji minister William Hague je sporočil, da bo Velika Britanija prekinila vso vojaško sodelovanje z Rusijo. Zaustavili so že skupne pomorske vojaške vaje Rusije, Francije, Velike Britanije in ZDA, pa tudi izvajanje sporazuma o tehničnem sodelovanju.
- Francoski predsednik Francois Hollande je pozval k "močnemu in usklajenemu" odzivu EU-ja na rusko priključitev Krima, ki je Pariz po njegovih besedah ne bo priznal. Kot je poudaril, morajo biti odločitve sprejete na prihodnjem vrhu EU-ja 20. in 21. marca.
- Poljski predsednik Donald Tusk je rusko delovanje v zvezi s Krimom označil za provokacijo za ves svobodni svet. Priključitev Krima je označil za nesprejemljivo.
- Italija, ena najtesnejših ruskih zaveznic v EU-ju, je prav tako menila, da ruska priključitev Krima in Sevastopola predstavlja "resen negativni razvoj" ukrajinske krize.
- Argentinska predsednica Christina Fernandez de Kirchner pa je države, ki zavračajo referendum na Krimu, obtožila dvojnih meril. Dogajanje na Krimu je primerjala s situacijo na Falklandskih otokih. Na omenjenih otokih je namreč marca 2013 potekal referendum, na katerem so se prebivalci izrekli za ohranitev statusa čezmorskega ozemlja Velike Britanije. Argentina referenduma ne priznava.
- Referendum, ki je na ozemlju Avtonomne republike Krim potekal v nedeljo, 16. marca 2014, je v nasprotju z ukrajinsko ustavno ureditvijo in z mednarodnim pravom, pa je stališče republike Slovenije. "Skladno s tem RS ne priznava njegovih rezultatov in s tem povezanih odločitev. Postopki, ki jih vodi Ruska federacija s ciljem priključitve Avtonomne republike Krim Ruski federaciji, predstavljajo kršitev temeljnih mednarodnopravnih načel, ki urejajo odnose v sodobni mednarodni skupnosti. MZZ ob tem obsoja uporabo sile, smrt ukrajinskega vojaka in prevzemanje ukrajinskih institucij na Krimu. Pozivamo Rusko federacijo, da se odpove vsem nadaljnjim dejanjem, ki bi lahko vodila v poslabšanje razmer v Ukrajini," so zapisali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje