V zgodovinski tekmi za 44. predsednika ZDA je demokratski kandidat Barack Obama osvojil 28 držav in ima 349 elektorskih glasov, medtem ko je njegov republikanski nasprotnik John McCain zmagal v 21 državah in s tem osvojil 162 elektorskih glasov. Skupaj je na voljo 538 elektorskih glasov, za zmago pa jih je potrebnih 270. Sicer pa so Američani za Obamove elektorje oddali 52 odstotkov vseh glasov, za McCaina pa 46 odstotkov.

Obama je po objavi izidov v nagovoru napovedal, da je v Ameriko prišla sprememba. "Svetu smo poslali sporočilo, da nismo le skupek posameznikov ali skupek demokratskih in republikanskih držav, ampak smo resnično Združene države Amerike," je dejal pred več kot milijonom privržencev v Chicagu.

McCain in Bush že čestitala
Senator Obama je svoj glas oddal na volišču v Chicagu, kjer je tudi spremljal izide volitev, vse pa je že pripravljeno za veliko zabavo, na kateri pričakujejo na tisoče ljudi. McCain je volil v Phoenixu v zvezni državi Arizona in tam tudi spremljal sklepni del volitev. Potem ko je bil zmagovalec znan, je čestital Obami in dejal, da so "Američani spregovorili". Zmagovalcu je takoj po telefonu čestital tudi Bush.

Republikanci poraženi tudi na volitvah v kongres
Republikanci na volitvah niso doživeli le poraz McCaina, temveč so dobili hud udarec tudi v senatu in predstavniškem domu. V predstavniškem domu, kjer so imeli demokrati že zdaj večino, so prednost še povečali za 20 sedežev - delni izidi kažejo 251 sedežev v primerjavi s 171 republikanskimi. V 100-članskem senatu bodo demokrati skupaj z dvema neodvisnima senatorjem najverjetneje imeli 56 sedežev, republikanci pa 40.

Florida tokrat brez težav demokratom
Obama je pomembno zmago dobil v Ohiu, ki je bila na letošnjih volitvah ena izmed najodločilnejših držav in tamkajšnji volivci so že od leta 1964 vedno podprli kandidata, ki je na koncu postal predsednik. Pred štirimi leti je v državi pomembno zmago dosegel sedanji predsednik George Bush. Veliko zmago je dosegel tudi v Pensilvaniji, ki je sicer na zadnjih šestih volitvah glasovala za demokratskega kandidata, a je letos postala ena izmed do konca neodločenih držav.

Po pričakovanjih je zmagal tudi v Iowi, kjer je v začetku januarja osvojil prvi izbor za demokratskega predsedniškega kandidata. Kot prvemu demokratskemu kandidatu po letu 1964 mu je uspelo osvojiti še Virginijo, kjer je pred volitvami kazalo na tesen izid. Da je Bela hiša njegova, je bilo jasno po zaprtju volišč v Kaliforniji, kjer je pobral kar 55 elektorskih glasov. Pravo zadovoljstvo mu je prinesla zmaga na Floridi, ki jo je pred osmimi leti zaznamovalo sporno preštevanje glasov in Busheva zmaga.

Konec predsedniške tekme, ki je bila najdaljša in najdražja v zgodovini ZDA, je zaznamovala rekordna volilna udeležba, ki je v ZDA ne pomnijo že več desetletij.

Prvi v vsej državi so volili prebivalci vasi Dixville Notch v New Hampshiru: na volišča so se odpravili takoj po polnoči po krajevnem času. Volilni izidi kažejo, da je Obama prejel 15 od 21 glasov. Prebivalci vasice že vse od leta 1968 niso volili za demokrata.

Kampanja v znamenju krize
Če je bilo še pred letom dni pričakovati, da bo v ospredju predvolilne kampanje vojna v Iraku, pa je v zadnjem mesecu vse druge teme zasenčila finančna kriza, ki je sledila zlomu ameriškega kreditnega trga.

Obama je McCaina ves čas obtoževal, da njegova zmaga pomeni nadaljevanje politike predsednika Georgea Busha, ki je državo pahnila v krizo. Po njegovem mnenju republikanski kandidat nima občutka za gospodarstvo in njegove težave. McCain Obami ni ostal dolžan in je demokratskega kandidata označil za socialista, ki bo Američane obremenil s povišanjem davkov.

Zadnjo besedo imajo elektorji
Američani so sicer oddali svojo glasovnico, o tem, kdo bo vstopil v Belo hišo, pa bo odločilo 538 elektorjev in za zmago jih je potrebnih 270. V ZDA namreč poznajo posredno izvolitev predsednika. 15. decembra, torej več kot mesec dni po volitvah, se bodo elektorji zbrali na različnih krajih v svojih zveznih državah, kjer bodo odločili o predsedniku in podpredsedniku.

Poleg 44. predsednika bodo Američani izvolili tudi tretjino senata, vseh 435 članov predstavniškega doma, 11 guvernerjev zveznih držav, v posameznih državah pa bodo odločali tudi o skupno 150 referendumskih vprašanjih. Na volitvah v kongres republikancem analitiki napovedujejo hud poraz.

Indeksi na dan volitev poskočili
Volitve so pozitivno vplivale na borzne indekse po vsem svetu in tudi v ZDA, kjer je glavni indeks Dow Jones trgovanje končal s 3,28 odstotka višjo vrednostjo kot v ponedeljek, tehnološki indeks Nasadq pa se je dvignil za 3,12 odstotka. Po mnenju opazovalcev so vlagatelji z olajšanjem dočakali konec predvolilne kampanje in pozitiven izkupiček trgovanja naj bi bil med drugim tudi posledica pričakovane zmage Obame in demokratov v ameriškem kongresu.

K. S. / G. V./K. T.

Začasni izidi volitev po posameznih zveznih državah:

* = elektorski glasovi