V zadnjih dneh pred ameriškimi predsedniškimi volitvami republikanski kandidat zaostaja za demokratskim tekmecem v javnomnenjskih anketah, zbranem denarju za kampanjo in v medijski naklonjenosti, a kljub temu obljublja, da se bo bojeval do konca in se dokopal do Bele hiše, čeprav so mnogi za zmagovalca že vnaprej razglasili Obamo.

Kljub slabim obetom McCain upa, da se bo na volilni dan pokazala zmotljivost anket, kot se je to zgodilo že dvakrat v zadnjih 60 letih. Obakrat je na koncu zmago slavil kandidat, ki je pred volitvami zaostajal za tekmecem.

Dewey slavil, Truman odnesel zmago
Demokrat Harry S. Truman se je na čelu ZDA znašel nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne leta 1945, ko je kot razmeroma neznani podpredsednik nasledil karizmatičnega in priljubljenega predsednika Franklina Roosvelta. Kljub uspešno končani vojni mu pred predsedniškimi volitvami leta 1948 ankete niso pripisovale zmage, kar so sicer nakazale že kongresne volitve dve leti prej, ko so republikanci prepričljivo premagali demokrate.

Za demokrate se kampanja ni začela nič kaj spodbudno, saj so nastala razhajanja predvsem glede prihodnjih odnosov s Sovjetsko zvezo in načrta za končanje rasnega razlikovanja. To je Trumanu prineslo številne nasprotnike med strankarskimi kolegi. Na drugi strani so se republikanci strnili okoli priljubljenega guvernerja države New York Thomasa E. Deweyja, ki se je še posebej proslavil, ko je kot javni tožilec za zapahe poslal enega najbolj znanih ameriških mafijskih šefov Luckyja Luciana.

V Deweyjev prid so govorili ankete, zbrani denar in medijska podpora, zato večina komentatorjev sploh ni več dvomila o njegovi zmagi. A nato je prišel dan volitev. Če je zvečer Dewey že pripravljal zabavo za proslavitev zmage in so ga nekateri časopisi razglasili za novega predsednika, pa je kmalu prišel šok, ko je bilo jasno, da je Truman zmagal v treh ključnih državah - Ohiu, Illinoisu in Kaliforniji, pa čeprav za manj kot odstotek glasov. Dewey je naslednje jutro priznal poraz in čestital Trumanu za zmago.

Soočenje prineslo preobrat
Republikanski predsedniški kandidat Ronald Reagan se moral na volitvah leta 1980 za preobrat zahvaliti edinemu televizijskemu soočenju, ki ga je imel z demokratskim nasprotnikom in takratnim predsednikom Jimmyjem Carterjem teden dni pred volitvami. Če je še tik pred soočenjem Reagan za Carterjem v javnomnenjskih anketah zaostajal za osem odstotkov, pa je bila slika takoj po soočenju povsem drugačana, saj mu je uspelo zaostanek spremeniti v triodstotno prednost. Na volitvah 4. novembra tega leta je nato zmagal z desetimi odstotki razlike.

Goru večina glasov, Bushu pa Bela hiša
Zadnji mesec pred predsedniškimi volitvami leta 2000 je republikanski kandidat George Bush vseskozi ohranjal prvo mesto v vsenacionalnih javnomnenjskih anketah in demokratskemu kandidatu. Dotedanjemu podpredsedniku Al Goru je šele zadnjih nekaj dni uspelo zmanjšati razliko. Kljub Bushevem vodstvu v anketah pa mu na volitvah ni uspelo dobiti večine glasov ameriških volivcev, saj ga je Gore v tem segmentu premagal za pol odstotka. A zgodila se je Florida in zaplet z volilnimi lističi, ki je na koncu prinesel nasmeh na Bushev obraz, saj je odnesel zmago v "sončni državi" in tako osvojil večino elektorskih glasov.

Če bi Obama izgubil nekajodstotno prednost pred McCainom, bi bil to res čudež in večina primerov predsedniških volitev v zgodovini ZDA je na njegovi strani, toda McCain obljublja presenečenje in kot vojni veteran niti najmanj ne kaže, da bi se že vnaprej vdal v usodo, ki mu jo napovedujejo javnomnenjske ankete.

G. V.