V enem pomembnejših govorov o vojni proti terorizmu na nacionalni obrambni univerzi v oporišču McNair v Washingtonu je Obama govoril o Al Kaidi in njenih zavezniki, o vojnah v Afganistanu in Iraku, o zaprtju vojaškega oporišča Guantanamo na Kubi ter o uporabi brezpilotnih letal. Govor, ki je bil primarno namenjen domačemu občinstvu, je tudi eden od mejnikov v kampanji, kjer si je predsednik Obama zadal, da bo spremenil svetovno podobo ZDA, še posebej v islamskem svetu.

Uvodne besede govora so bile namenjene kritiki odločitve za vojno v Iraku, ki je preusmerila pozornost od Al Kaide in škodila ugledu ZDA po svetu. Kritiziral in prepovedal je mučenja terorističnih osumljencev med zaslišanji, zanimivo pa je, da je prvič uporabil prav to besedno zvezo, saj so ZDA vedno govorili o "posebnih zasliševalskih metodah".

"ZDA so utrujene od spopadov"
Povedal je, da je končal vojno v Iraku in da končuje vojno v Afganistanu ter da so po dveh izjemno dragih vojnah ZDA utrujene od spopadov. "V vojni smo več kot deset let, in ta vojna se, tako kot vse druge, mora končati," je dejal Obama in dodal, da je boj proti terorizmu še vedno ena od glavnih prioritet Bele hiše, a da Američane bolj kot vojna skrbijo gospodarstvo in domače težave, kot je na primer zdravstvo.

Obama je potrdil zavezo civilnim sodiščem in okrepil posvetovanja s kongresom. Poudaril je, da od 11. septembra 2001 v ZDA ni bilo nobenega tako velikega napada več, a da tako Bengazi kot Boston dokazujeta, da nevarnost terorizma ni minila. "Nevarnost je drugačna kot takrat, ko sta bila napadena dvojčka, z več kot desetletnimi izkušnjami pa prihaja čas, ko se je treba vprašati o naravi terorističnih groženj danes in kako se jim upreti," je povedal Obama.

"Odločitve moramo sprejemati z modrostjo, in ne s strahom"
Ob tem je vojno proti terorizmu osredotočil na Al Kaido in dejal, da so ZDA v vojni proti terorizmu porabile na tisoče milijard dolarjev in izgubile 7.000 vojakov. "Zdaj moramo spet opredeliti naša prizadevanja, ne kot brezglavo vojno proti terorizmu, ampak kot serijo vztrajnih, usmerjenih prizadevanj, s katerimi bomo onemogočili mreže nasilnih skrajnežev, ki grozijo Ameriki," je povedal Obama.

"Grožnja terorizma sicer ni odpravljena, nikoli ne bomo izbrisali tega zla ali odpravili vseh nevarnosti odprti družbi. Lahko pa uničimo mreže, ki predstavljajo neposredno nevarnost. A odločitve moramo sprejemati z modrostjo, in ne s strahom," je dejal Obama in dodal, da je današnja grožnja podobna tisti pred 11. septembrom ter da se ZDA spopadajo tudi z grožnjo domačih skrajnežev.

Brezpilotna letala samo ob neizbežni grožnji
Glede uporabe brezpilotnih letal za pobijanje terorističnih osumljencev je Obama dejal, da imajo zakonsko osnovo, a da "to sproža globoka vprašanja o tem, koga in kdaj napasti, o civilnih žrtvah, o ustvarjanju novih sovražnikov, o zakonitosti, odgovornosti in morali". Priznal je, da prihaja do civilnih žrtev, a ob tem dodal, da takšno tveganje obstaja v vseh vojnah in da bi bilo, če ne bi ukrepali, žrtev še več. "Te smrti nas bodo preganjale do konca življenja, vendar moram kot vrhovni poveljnik pretehtati te tragedije z alternativo," je povedal in dodal, da teroristi ubijejo veliko več muslimanov kot ZDA.

Del odgovornosti glede uporabe brezpilotnih letal je ob tem zvalil na kongres, ki je takšne napade dovolil in bil o njih obveščen. Ob tem je obljubil, da bodo ZDA brezpilotna letala uporabile samo, če bo grožnja "ponavljajoča se in neizogibna", kar je rahla sprememba od prejšnje politike, kjer so napadli že, če je bila grožnja večja.

Guantanamo simbol za državo, ki se požvižga na vladavino prava
Predsednik Obama je kongres pozval, naj omogočijo zaprtje spornega oporišča Guantanamo na Kubi, kjer so še vedno zaprti številni domnevni teroristični osumljenci in ki je postalo simbol sistematičnega kršenja človekovih pravic. "Za 166 ljudi porabimo 150 milijonov dolarjev na leto. V času, ko vsepovsod varčujemo, to nima nobenega smisla," je dejal Obama in dodal, da je zapor v nasprotju z ameriško ustavo in da je postal simbol za Ameriko, ki se požvižga na vladavino prava. Obama je zaprtje Guantanama obljubil že na začetku svojega prvega mandata, a obljube ni izpolnil.

Dejal je, da je v tuje države že preselil 67 ujetnikov, napovedal je umik moratorija na njihovo selitev v Jemen, v Pentagonu in State Departmentu pa bo odprl položaja posebnega odposlanca z eno samo nalogo - iskanje možnosti za selitev ujetnikov v tuje države. Pentagonu je tudi naročil, naj poišče ustrezen prostor na ozemlju ZDA za posebna vojaška sodišča.

Obama je že pred samim govorom najostreje obsodil tudi umor britanskega vojaka v Londonu, zagotovil, da ostajajo ZDA ob strani zavezniškim državam v boju proti skrajnežem in terorju ter poudaril, da za taka dejanja ni nobenega opravičila. Govor, ki ga je večinoma v tišini spremljalo približno 200 ljudi, je Obama sklenil z besedami, da bo zmaga proti terorizmu pomenila normalno življenje brez strahu.