Senat je kandidata, ki ga je predlagal predsednik George Bush, potrdil le dan po tem, ko je njegovo kandidaturo soglasno potrdil senatni odbor za oborožene sile. Za Gatesa je glasovalo 95 senatorjev, proti njegovi potrditvi pa sta se izrekla le dva, oba iz republikanske stranke.

Prva naloga je sprememba taktike v Iraku
Gates je v zaslišanju pred senatnim odborom za oborožene sile dejal, da bo reševanje krize in sprememba ameriške taktike v Iraku njegova prednostna naloga. Priznal je, da ZDA v vojni v Iraku ne zmagujejo, in opozoril, da bi kriza v Zalivu utegnila povzročiti "požar" na Bližnjem vzhodu.

Novi vodilni mož Pentagona se je zavzel tudi za premišljene poteze ZDA do Irana in Sirije. Dejal je, da napad ZDA na Iran pomeni zadnjo rešitev, pa čeprav je prepričan, da Teheran razvija jedrsko orožje. Obljubil je, da ne bo podprl vojaške akcije proti Siriji, saj bi to imelo dramatične posledice za območje.

Senatorji so s potrditvijo Gatesa pohiteli, saj so si želeli, da bi Donald Rumsfeld Pentagon zapustil kar se da hitro. Senatorji so poudarili zahtevno nalogo, ki čaka novega obrambnega ministra, strokovnjaki pa napovedujejo, da bo Gates pomembna nova pridobitev za Bushevo administracijo in da bo v politiko do Iraka prinesel svež veter.

Nekdanji direktor Cie
Robert Gates je bil med predsedovanjem Georgea Busha starejšega direktor zvezne obveščevalne agencije Cia, pred imenovanjem na mesto novega obrambnega ministra pa je bil tudi član Bakerjeve komisije, ki je v sredo predstavila svoje poročilo o razmerah v Iraku. Po besedah predsednika Busha si je ob tem pridobil potrebno znanje in izkušnje za dosego ciljev v Iraku.

Namesto bojevanja podpora
Posebna komisija za Irak je v poročilu zapisala, da so razmere v Iraku resne in nevarne, in predlagala odgovoren umik ameriških vojakov iz bojnih operacij. Priporočili so, naj ameriška vojska pospešeno uri iraške varnostne sile in sama igra podporno vlogo, iraška vlada pa bi morala prevzeti večjo odgovornost pri zagotavljanju varnosti. Bakerjeva komisija je poudarila tudi pomembnost sodelovanja z Iranom in Sirijo pri zagotavljanju varnosti v Iraku.