Vsako leto v eni izmed držav "članic" skupine industrijsko najmočnejših držav in Rusije poteka zasedanje tega najvplivnejšega svetovnega foruma, kjer svetovni voditelji razpravljajo o težavah, s katerimi se spopada ves svet, a rešitev, ki bi dejansko koristile svetu, po večini ne najdejo.

Na elitizem in ekskluzivnost tega kluba osmih najmočnejših opozarja na tisoče protestnikov, ki jih moti predvsem to, da se politiki ne ozirajo na potrebe preostalega sveta. Najbolj množični in najbolj radikalni protesti so potekali ob 27. zasedanju skupine G-8 leta 2001 v Genovi v Italiji, od takrat pa se protestov udeležuje vse več in več nasprotnikov svetovne politike velesil.

Genova 2001- ulično nasilje brez primere
27. zasedanje skupine G-8 v Genovi so popolnoma zasenčili protiglobalizacijski protesti, ki so se končali v hudih spopadih med protestniki in policijo in terjali življenje 23-letnega Carla Giulianija. Zasedanje svetovnih voditeljev je potekalo v središču mesta, dramatični protesti, ki so na ulice Genove privabili več kot 200.000 protestnikov, pa so se končali s stotinami ranjenih in aretiranih, nad protestniki je policija izvajala hudo nasilje in zlorabe.

Večino aretiranih je policija nekaj dni pozneje spustila na prostost, saj obtožbe niso bile veljavne, 25 ljudi pa je še vedno v sodnem postopku zaradi uničenja lastnine in plenjenja. Poleg Carla Guilianija je bilo po protestih ubitih še nekaj ljudi, katerih smrt ni bila nikoli pojasnjena, nekateri pa so umrli celo zaradi posledic policijskega nasilja.

Protestniki so policijo obtožili brutalnosti in to, da jim je preprečila miroljubne proteste, ki so se ravno zaradi policije sprevrgli v kruto ulično nasilje. Protestniki so namreč želeli le na popolnoma miren način svetu sporočiti, da se ne strinjajo, da osem najmočnejših držav določa usodo vsega sveta in pravila, ki bi jim morale slediti vse države.

Zasedanje v Kanadi minilo mirno
Po izgredih v Genovi je 28. zasedanje v Kanadi, v Kananaskisu, minilo dokaj mirno. Od Genove dalje zasedanja skupine G-8 nikoli ne potekajo v velikih mestih, ampak so vedno umaknjena bolj na samo. Ozemlje okoli prizorišča vrha je bilo zastraženo in zaprto za javnost, posebej še, ker je bilo to prvo zasedanje skupine G-8 po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.

Protestnike, ki so bili namenjeni na zasedanje, so policisti ustavili že v Calgaryju, kjer so sicer potekali protiglobalizacijski protesti, imenovani J26 (zasedanje se je začelo 26. junija), a so bili bolj kot ne miroljubni. Več tisoč protestnikov se je udeležilo pohoda po mestu, ohromili so delo oblasti in nekaterih podjetij, a hujših spopadov med protestniki in policijo ali množičnih aretacij ni bilo. Kljub vsemu je protestnikom uspelo pritegniti pozornost medijev na vprašanja kršitve človekovih pravic, socialne nepravičnosti in onesnaževanja okolja.

Chirac gostil mirno zasedanje
Tudi 29. zasedanje skupine G-8, ki ga je v Evian-les-Bainsu gostil takratni francoski predsednik Jacques Chirac, so spremljali protesti nasprotnikov globalizacije. Najodmevnejši protesti so se dogajali na mostu Aubonne, ki povezuje Lozano in Ženevo, kjer sta dva aktivista čez most izobesila velik napis in tako popolnoma onemogočila promet. Policija je nekaj protestnikov prijela in jih odpeljala "na hladno", hujših spopadov in izgredov pa ni bilo.

V ZDA protestov skoraj ni bilo
30. zasedanje G-8 pod pokroviteljstvom ameriškega predsednika Georgea Busha je potekalo leta 2004 na Sea Islandu v Georgiji, nekajdnevni protesti pa so bili v mestih Brunswick in Savannah. Napetost med protestniki in policijo se je stopnjevala z vsakim dnem, a večjih spopadov ni bilo. Takratni protesti so bili zanemarljivi v primerjavi z drugimi, ki so potekali ob zasedanju skupine G-8, in v primerjavi s protesti v ZDA, predvsem proti vojni v Iraku.

G-8 spodbudil "Live 8" in teroristične napade
Leta 2005 je bilo ob 31. zasedanju skupine G-8 na Škotskem, ki ga je gostil britanski premier Tony Blair, več koncertov "Live 8", in sicer v osmih mestih po svetu. Organizatorji so skušali voditeljem dopovedati, da je nujno potrebno, da začnejo uresničevati geslo "Naredimo revščino za preteklost" ("Make Poverty History") in svoje državne proračune prilagodijo tako, da bodo dejansko 0,7 odstotka svojega proračuna namenili za tujo pomoč. Pohoda za odpravo revščine se je takrat udeležilo več kot 200.000 ljudi.

Drugi dan zasedanja G-8 na Škotskem so London pretresli teroristični napadi, ko so v londonskem javnem mestnem prometu v jutranji prometni konici eksplodirale štiri bombe. Britanski premier je zapustil zasedanje G-8, svetovni voditelji pa so nadaljevali brez njega.

Rusija se je izognila večjim izgredom
Leta 2006 so se voditelji držav skupine G-8 srečali v Sankt Peterburgu v Rusiji. Še pred začetkom srečanja je ruska policija zatrla proteste protiglobalistov in komunističnih aktivistov, ki so protestirali proti ruskemu režimu in mu očitali preveliko odvisnost od Zahoda, večjih spopadov pa tudi v Rusiji ni bilo.

Tudi letos protiglobalisti igrajo pomembno vlogo
Pred letošnjim zasedanjem skupine G-8 v Heiligendammu so že konec prejšnjega tedna potekali protesti v mestu Rostock. Sprva so se protestniki zbrali na obrobju mesta, nato pa so se odpravili proti močno varovanemu središču mesta. Kljub nadzoru je peščica izmed več deset tisoč glave množice s kamni, molotovkami in palicami napadla policiste. Ti so nato odgovorili s solzivcem, z vodnimi topovi in gumijevkami, pri tem pa je bilo ranjenih približno 1.000 ljudi.

Protestniki pa so se, kljub 12-kilometrski ograji, zbrali tudi v Heiligendammu in preprečili dostop do mondenega letovišča, kjer so se zbrali svetovni voditelji. Tudi tokrat bodo nasprotniki elitistične zahodne politike torej skušali storiti vse, da bi svetovnim voditeljem pokazali, da njihovi načrti, ki jih imajo za ta svet, niso najboljši in ne koristijo vsem.

Brina Tomovič